Vlada je na včerajšnji seji sprejela Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda.
Osnovni cilj predloga zakona je čimprejšnja izvedba obnove gospodarske infrastrukture in gozdov ter čim prejšnja povrnitev škode upravičencem. Praktično vsa družbena, gospodarska in naravna področja so utrpela velike izgube. Škoda v obliki izpada električne energije je ohromila vsakodnevno življenje prebivalstva. Podjetja so se soočila z motnjami v procesih proizvodnje, javni promet je zastal. Zdaleč najhujše posledice, ki jih še dolgo ne bomo mogli v celoti odpraviti, pa so nastale na objektih gospodarske infrastrukture, zlasti energetske in prometne, ter na gozdnih površinah. Obnova objektov gospodarske infrastrukture in gozdov bo trajala več let.
Za izvedbo tega projekta, ki je nesporna prioriteta države, je treba zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov. Vlada se je odpravljanja posledic žleda lotila nemudoma, najprej na operativni ravni, na kateri so se izvajali ukrepi za takojšnjo normalizacijo razmer, nato pa še na sistemsko normativni ravni. Zato je 12. februarja vlada ustanovila Delovno skupino, ki je pod vodstvom ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela v enem tednu pripravila osnutek tega zakona. Delovna skupina je najprej ugotavljala, kaj se da urediti z dopolnitvijo sistemske zakonodaje, nato pa določila, kaj mora reševati interventni zakon. Ustrezne spremembe sistemske zakonodaje v tem predlogu zakona se dotikajo področij javnega naročanja ter množičnega vrednotenja nepremičnin.
Vsebina zakona obsega mnoga področja, ki jih sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ne ureja. Najprej zagotavlja sredstva v državnem proračunu za odpravo posledic žleda ter omogoča povrnitev škode, ki je nastala zaradi nujnih intervencijskih ukrepov. Poenostavili se bodo postopki na področju prostorskih in gradbenih ukrepov, kar bo omogočilo hitrejšo obnovo objektov. Določili se bodo nekateri prilagojeni programi aktivne požarne zaščite in poenostavitve pravil v zvezi z njihovo implementacijo. Interventni zakon narekuje posebno ureditev za določanje katastrskega dohodka ter pospešuje vse upravne in druge postopke v zvezi z izvedbo ukrepov, saj določa, da se morajo vsi postopki za odpravo posledic žleda, tako upravnih organov kot Državne revizijske komisije, voditi prednostno. Ureja tudi problematiko v zvezi z obračunom energije v okoliščinah, ko je bila oskrba z električno energijo motena. Poleg tega pa interventni zakon zapoveduje še izvedbo nujnih ukrepov za vzpostavitev gozdnih prometnic in gozdnih vlak ter izvedbo nujnih ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivcev v gozdovih.
Iz državnega proračuna bo vlada 13 milijonov evrov zagotovila takoj. Slovenija pa bo zaprosila tudi za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, eden od virov sredstev pa bodo še zavarovalni zneski ter ugodni krediti Evropske investicijske banke.
Vlada poenostavlja in enotno ureja oddajo javnih naročil
Vlada je sprejela tudi spremembe Zakona o javnem naročanju ter Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Z novelama obeh zakonov se poenostavlja in enotno ureja oddaja javnih naročil, ki jih zakonodaja EU ne ureja in jih lahko države članice uredijo samostojno, vendar ob upoštevanju pravil in načel notranjega trga, ki izhajajo iz Pogodbe o EU in Pogodbe o delovanju EU.
Poleg tega se doslej obvezna soglasja nadzornega organa oziroma vlade nadomeščajo z obveznim obveščanjem, pri nujnih javnih naročilih pa se omogoča hitrejša sklenitev in izvedba tovrstnih javnih naročil.
Gospodarnejše in učinkovitejše javno naročanje bo zagotovljeno tudi z uvedbo instituta spremembe ponudbe. Ta pomembna sprememba zakona bo omogočila, da bodo ponudniki napake iz ponudb, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila za izbor in se ne vežejo na predmet ponudbe oziroma tehnične specifikacije, ne le dopolnili, temveč tudi spremenili. Doslej so morali namreč naročniki te ponudbe kot nepopolne izločiti, čeprav so bile pogosto cenovno oziroma ekonomsko najugodnejše, spremembe ponudbe pa bi bilo glede na dejanske okoliščine edino primerno upoštevati.
Vlada pa je na včerajšnji seji za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe z električno energijo zagotovila še nakup sedmih agregatov.
Električna energija že skoraj v vseh domovih
Po zadnjih podatkih je na območju Elektra Ljubljana brez napetosti še 9 transformatorskih postaj oziroma 50 odjemalcev, pri čemer z agregati še vedno napajajo 47 transformatorskih postaj oziroma 1000 odjemalcev. Še več odjemalcev pa je odvisnih od delovanja agregatov na območju, ki ga vzdržuje Elektro Primorska, kjer je na priklop na omrežje še vedno čaka 101 transformatorska postaja oziroma 2.933 odjemalcev. Drugače pa je bilo dopoldan brez napetosti na območju Elektra Primorska še vedno 37 transformatorskih postaj in 128 odjemalcev. (pb, bj)