Pripravili so analize zelene javnofinančne reforme, energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja in organiziranosti za izvajanje podnebne politike. Gre za kritične točke Slovenije na poti k izpolnjevanju načrtovanega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Kljub temu, da imamo v Sloveniji vzpostavljene vse ključne mehanizme in so nam evropska sredstva dostopna, pa ciljev ne dosegamo, ugotavljajo strokovnjaki Instituta Jožef Stefan (IJS). Analize, ki so jih pripravili v projektu LIFE Podnebna pot 2050, da težavo v Sloveniji predstavljata predvsem premajhno število izkušenih ljudi in slaba organiziranost.
Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Uspešnost spopadanja z njimi bo odvisna predvsem od učinkovitosti izvajanja ukrepov blaženja (zmanjševanje emisij) in prilagajanja (zmanjševanje škode in izkoriščanje priložnosti) nanje. Potreben je predvsem premik v razumevanju, da podnebne spremembe niso zgolj okoljsko vprašanje, ampak razvojno vprašanje, odvisno od ravnanja posameznikov in skupnosti. Zato je nujno treba poznati učinke ukrepov in identificirati možnosti za izboljšanje, izpostavljajo v IJS.
V osmem zvezku o zeleni javnofinančni reformi, ki ga je pripravila Umanotera, sta predstavljena koncept zelene javnofinančne reforme in ocenjeno stanje njene priprave v Sloveniji. Z vidika blaženja podnebnih sprememb reforma vključuje ukrepe, kot so odprava spodbud za fosilna goriva, davčni ukrepi in reforma porabe finančnih virov.
Na podlagi vrednotenja obstoječih ukrepov na tem področju in intervjujev z izbranimi slovenskimi javnimi uslužbenci ter drugimi deležniki so podana tudi priporočila za napredek pri uvedbi zelene javnofinančne reforme, vključno s kratkim povzetkom pričakovanih dejavnikov in priložnosti za izvedbo reforme v Sloveniji.
Kljub temu, da je bilo v uveljavljanje takih ukrepov usmerjenih že več strateških dokumentov, je napredek reforme zaenkrat omejen, kažejo ugotovitve. Uvedeni ukrepi, kot so dajatev na emisije CO2, trošarine za energijo, davek na motorna vozila, prispevka za URE in OVE ter vzpostavitev Sklada za podnebne spremembe pri zmanjšanju emisij do sedaj namreč še niso bili ambiciozno zasnovani in zato še ne dovolj učinkoviti.
Analiza ugotavlja, da nadaljnji napredek reforme v Sloveniji zaustavlja več ovir, med njimi tudi to, da je ni v političnih programih. To vpliva tudi na pomanjkanje kontinuitete dela na reformi v javni upravi.
Prav tako javne finance niso razvojno usmerjene, saj se spodbujajo dejavnosti, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja emisij in nimajo perspektive, kar nas tudi v finančnem smislu veliko stane. Spodbude usmerjajo potrošnike k večjim emisijam, zato so za doseganje ciljnega zmanjšanja emisij potrebni še dodatni ukrepi, ki to kompenzirajo in so praviloma tudi dražji. Okolju škodljive spodbude so bile v letu 2018 ocenjene na dobrih 124 milijonov evrov.
Za nadaljnji razvoj reforme v Sloveniji so potrebni ustanovitev stalnih institucij za upravljanje vključevanja podnebne politike v različne vidike javnih financ ter načrtovanje in izvajanje reform za učinkovitejši sistem oblikovanja cen ogljika. Zlasti v neETS sektorjih, ki bi poleg povečanja učinkov že obstoječe okoljske dajatve na CO2, kar je predvideno tudi v NEPN, morale vključevati tudi postopno opuščanje spodbud za fosilna goriva in oprostitev trošarin za energijo ter upoštevati ceno ogljika v infrastrukturnih projektih in predpisih. Zagotoviti je treba tudi sistematično načrtovanje, to pomeni jasno zastavljene cilje zmanjšanja emisij za vse javne finančne spodbude in njihovo spremljanje.
Pri prenovi stavb občine uspešne, vlada ne
V devetem zvezku o energetski prenovi stavb ožjega javnega sektorja, so podrobneje analizirani vzroki zaostanka pri doseganju ciljev na področju energetske prenove stavb v ožjem javnem sektorju. Prenova bi morala biti zgled za dolgoročne energetsko učinkovite prenove, saj imajo te pomembno vlogo pri doseganju cilja Slovenije, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost.
Analiza kaže, da je Slovenija pri energetski prenovi javnih stavb, ki poteka z evropskimi sredstvi že od leta 2010, zelo uspešna. Uspešne so predvsem občine, medtem, ko država pri prenovi svojih stavb zelo zaostaja za cilji, po katerem bi morala letno prenoviti tri odstotke površine stavb v lasti in rabi vlade, a je bilo do vključno leta 2019 prenovljenih samo 1,2 odstotka ciljne tlorisne površine, in sicer kljub jasnemu cilju, zagotovljenim evropskim sredstvom za investicije, namenskim sredstvom za pripravo projektov, vzpostavljeni projektni pisarni, izvedenim demonstracijskim projektom in drugim ciljno usmerjenim podpornim mehanizmom.
Ker gre za naložbe z dolgo življenjsko dobo, ki vplivajo tudi na doseganje podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2050 in, ker imajo projekti multiplikativne učinke na gospodarstvo ter so zato pomembni za okrevanje v sedanji krizi, je nujno takojšnje ukrepanje. Prav tako je za ožji javni sektor treba natančno opredeliti odgovornosti in aktivnosti za energetsko prenovo ter z vključevanjem zagotoviti zavezanost nosilcev k izvedbi izvajanja programa. Vzpostaviti pa je treba tudi primerno organizacijsko strukturo za izvajanje programa, dolgoročno pa tudi vir financiranja znotraj proračuna, saj trenutno financiranje temelji na evropskih sredstvih. Dolgoročno je treba program razširiti na celovito širšo prenovo javnih stavb, ki poleg energetske vključuje statično prenovo in druge vidike prenove.
V desetem zvezku o organiziranosti za izvajanje podnebne politike, ki ga je pripravila fakulteta za upravo, so navedene ugotovitve analize organiziranosti organov državne uprave in širše za izvajanje podnebne politike.
Ključne ugotovitve kažejo, da morajo pripravljeni dokumenti vsebovati vse elemente sistemskega pristopa v smeri doseganja želenih ciljev. Izhodišča njihovega načrtovanja morajo biti čim bolj objektivna, predlagani ukrepi pa konkretni in z jasno določenim nosilcem odgovornosti. Jasne morajo biti tudi medsebojne povezave ali součinkovanja posameznih ukrepov. Prav tako morajo programski in izvajalski dokumenti naslavljati participacijo prebivalcev, odzivnost na njihove potrebe in spremembe v okolici. Ker je področje zmanjševanja emisij izrazito kompleksno, saj vključuje številne ukrepe in organe, je smiselna je ustanovitev vladne službe, ki bo odgovorna za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev. Raznolikost področja zahteva tudi vzpostavitev čimbolj enotne spletne, neposredno in javno dostopne platforme z vsemi potrebnimi informacijami o izvajanju o podnebne politike.
Skupno je bilo v Podnebnem ogledalu 2020 objavljenih deset zvezkov. To je že tretje Podnebno ogledalo, ki so ga pripravili v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Projekt sofinancirata EU ter Ministrstvo za okolje in prostor, zaključuje pa se v letošnjem letu.