Na zadnji dan marca je podporna shema obsegala 3.877 enot s skupno nazivno močjo 414 MW.
Po podatkih Borzena je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta za OVE in SPTE izplačanih za 30,1 milijonov evrov podpor, kar je 18 odstotkov manj kot v prvih treh mesecih lanskega leta, ob tem pa je bilo proizvedene za osem odstotkov manj električne energije. Povprečna višina izplačane podpore je znašala 120,5 evra/MWh, kar je pričakovano nižje od povprečne izplačane podpore v enakem obdobju lani. Nižja podpora je predvsem posledica vremenskih razmer. Tako so sončne elektrarne, katerih proizvodnja je relativno dražja, proizvajale manj elektrike kot v letu 2017.
Primerjava prvega trimesečja 2018 z enakim obdobjem v letu 2017 dokazuje obseg vpliva (in posledično tveganja) vremenskih razmer na izplačila. V preteklih letih so bili zimski meseci sorazmerno stabilni in dokaj predvidljivi, letos pa je prišlo do preobrata. Januar in februar sta bila sicer nadpovprečno
visoka pri izplačilih sončnim elektrarnam, a vseeno je 45 odstotkov nižja proizvodnja kot v enakem obdobju lanskega leta velik preskok, saj je bilo število enot praktično enako. Posledično so bila izplačila tako nižja za 5,7 milijona evrov. Atipične vremenske razmere potrjuje tudi proizvodnja hidroelektrarn, saj je bila ta v prvem trimesečju leta 2018 glede na 2017 višja za 40 odstotkov.
Največ denarja, to je 11,9 milijona evrov, je bilo namenjenega za podpore SPTE na fosilna goriva. Sledijo podpore za sončne elektrarne v višini 6,7 milijona evrov, 5,2 milijona evrov je šlo za SPTE na lesno biomaso, slabih 3,9 milijona evrov za bioplinarne, 1,8 milijona evrov za hidroelektrarne, slabih 105 tisoč evrov za vetrne elektrarne ter dobrih 418 tisoč evrov za druge naprave.