Energetika

Za pametna mesta ključnega pomena URE

Ob koncu minulega tedna so na mednarodni konferenci Ljubljana Forum Petrol predstavili vizijo razvoja pametnih mest in dobre prakse v regiji.   
Za pametna mesta ključnega pomena URE

Dogodka so se udeležili župani, gospodarstveniki in drugi predstavniki mest iz regije JV Evrope. Po sporočilu družbe Petrol so s predstavljenimi primeri dobrih praks osvetlili, kako domače znanje in napredna tehnologija že omogočata dvig kakovosti urbanega življenja, čistejše okolje in učinkovitejšo rabo energije (URE) za številna urbana središča v regiji Jugovzhodne Evrope.

Kot je na prvem dnevu mednarodne konference Ljubljana Forum Petrol dejal eden izmed govorcev Miha Valentinčič, direktor razvoja Energetike in okolja v Petrolu, napovedi kažejo, da bo že leta 2040 kar 80 odstotkov proizvedene energije porabljene v mestih. 

»Ključni izziv, ki mesta čaka v prihodnje, bo, kako zagotoviti dovolj energije in obenem ohranjati trajnostni razvoj. Za konkurenčnost mestnih središč bo tako ključnega pomena učinkovita raba energije. Tem vprašanjem se v evropskem prostoru že intenzivno posvečamo in tako doma kot v tujini smo v številna pametna mesta že implementirali celovite rešitve upravljanja z energijo in okoljem, ki prinašajo konkretne rezultate,« je povedal Valentinčič.  

Številni ukrepi za nižjo rabo energije v MO Kranj 

Med primeri dobrih praks, kjer Petrol kot strateški partner že implementira rešitve, je Valentinčič izpostavil pogodbeno zagotavljanje energetskih prihrankov v Mestni občini Kranj, kjer so od leta 2002 izvedli številne tehnične ukrepe za nižanje rabe toplotne in električne energije. V sklopu projekta, ki zajema 13 osnovnih šol, občinsko stavbo Športno dvorano Planina in Olimpijski bazen ter letno kopališče, so izvedli sanacijo ogrevalnih sistemov, vgradili sisteme za soproizvodnjo električne energije (kogeneracija), vgradili toplotne črpalke, namestili sončne elektrarne, obnovili  razsvetljavo v objektih, zgradili biomasno kotlovnico idr.  

Raba energije se je znižala za dobrih 52 odstotkov  

V omenjenih objektih so v MO Kranj skupaj dosegli 52 odstotkov nižjo rabo energije. V občinskem objektu se je zgolj s tehnološkimi ukrepi in osveščanjem uporabnikov in torej brez posegov v gradbeno sanacijo  raba toplote znižala za kar 45 odstotkov. Olimpijski bazen je zaradi novega sistema prezračevanja veliko bolj varen za plavalce in beleži 64 odstotkov nižjo rabo energije za pripravo tople vode (fotovoltaika) ter 75 odstotkov nižjo rabo vode pri filtriranju. Ogljični odtis je manjši kar za 2,3 milijona kg CO2 izpustov letno.  

V JP Beograjske elektrarne prihranili 1,5 milijona evrov  

V Beogradu, ki ima enega največjih sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi, se je stalno izkazovala potreba po optimizaciji sistema. Za to so v javnem podjetju Beograjske elektrarne potrebovali moderno orodje za načrtovanje in upravljanje omrežja daljinskega ogrevanja in optimizacijo temperaturnih režimov. Z implementacijo Petrolovega sistema so do sedaj (proces optimizacije je še v teku) na letni ravni prihranili vsaj 1 odstotek porabljene primarne energije oz. 1,5 milijona evrov.          

S Petrolovimi rešitvami tudi do manjših vodnih izgub  

Na vodovodnem sistemu, ki ga upravlja Komunalno podjetje Velenje, so s tehnično ekonomsko optimizacijo vodovodnega sistema (TEOVS) do leta 2015 dosegli želene učinke nižanja vodnih izgub. V sklopu kohezije je bil uveden Petrolov TEOVS, s katerim so vodne izgube na želeno raven manj kot 25 odstotkov znižali pet let prej kot je bilo planirano. Ob začetku projekta so beležili vodne izgube nad 30 odstotkov. Velja poudariti, da je Petrol z uvedbo storitve doseganje rezultatov jamčil tudi s finančnimi instrumenti.  

V MO Koper prihranili kar 2,3 milijona kWh letno  

V Mestni občini Koper je Petrol je z 2,3 milijonsko investicijo zamenjal in predelal 5300 svetilk, pri čemer je upošteval tudi vizualne posebnosti za ohranitev arhitekturne celovitosti mesta. Prenovili so tudi 248 prižigališč in vzpostavili energetsko knjigovodstvo ter center za prijavo napak v delovanju. Najpomembnejši je prihranek na porabi električne energije, ki znaša kar 2,3 milijona kWh letno, kar pomeni 1,2  milijona kg CO2 manj izpustov letno.  

Mesta naj na nove izzive odgovorijo korak za korakom  

Na omenjeni mednarodni konferenci so še poudarili, da mesta čaka veliko novih in kompleksnih izzivov, številne dobre prakse upravljanja pa potrjujejo, da bo z jasno definiranimi potrebami, dolgoročnimi cilji in izbiro celovitih energetskih in okoljskih rešitev nanje mogoče učinkovito odgovoriti. Kot je v zaključku svetoval Valentinčič, naj mesta na nove izzive odgovorijo korak za korakom in v tesnem sodelovanju s partnerji, saj je v sodelovanju moč. (mj)