Razprava na današnji konferenci En.grids 015 je pokazala, da si industrija želi projektov, potrebuje pa ustrezno spodbudo države.
To misel je povzel dr. Gregor Omahen iz Tehnološke platforme za pametna omrežja, ki je vodil okroglo mizo na že šesti tradicionalni konferenci o pametnih omrežjih, En.grids 015. Strokovno srečanje je v hotelu Plaza v Ljubljani pripravila Energetika.net, in sicer v partnerstvu s Tehnološko platformo za pametna omrežja.
Prof. dr. Igor Papič iz Tehnološke platforme za pametna omrežja je poudaril, da bi morali bolje opredeliti, kaj je interes naše države, navsezadnje imamo na drugi strani tudi uglednega tujega partnerja. Kot je menil, smo tudi na slovenski strani sposobni uspešno izpeljati ta skupni projekt. Za izvedbo študije o demonstracijskem projektu, pa tudi za implementacijo projekta v Sloveniji, je bila izbrana japonska družba Hitachi.
Po besedah prof. dr. Papiča imajo slovenska podjetja in raziskovalne inštitucije dovolj znanja in ustreznih tehnologij, da bodo znali rešiti odprta vprašanja, ki so predvsem tehnične narave, in to je konkretno, kako na slovenski strani nadaljevati z drugo fazo demonstracijskega projekta. »Japonci so to vprašanje na svoji strani rešili zgolj z enim razpisom, zagotovljena imajo tudi finančna sredstva, pri nas smo zadevo malo bolj zakomplicirali pa tudi sredstva moramo pametno poiskati,« je dejal prof. dr. Papič. Kljub temu je izrazil upanje, da bomo prihodnje leto na konferenci En.grids 016 že lahko poročali o začetku demonstracijskega projekta pametnih omrežij v Sloveniji, ki ga izvajamo skupaj z agencijo SPIRIT Slovenija in z japonsko agencijo NEDO.
Pameten pristop zagotoviti na vseh segmentih
Kot je na okrogli mizi o pametnih omrežjih med drugim dejala Milena Černilogar Radež z direktorata za energijo v okviru Ministrstva za infrastrukturo, je pameten pristop treba zagotoviti na vseh segmentih in področjih dela. Glede financiranja pa je omenila, da bodo po že sprejetem Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju od 2014-2020 sledila še jasna navodila o tem, kako se izpeljejo ti postopki, da bi lahko črpali ta sredstva. Obstajajo pa tudi ostali razpisi za evropska sredstva, na katera se lahko prijavimo na področju energetike oz. širše.
Dr. Boštjan Strmčnik iz Korone je poudaril, da mora država odgovoriti na vprašanje, ali ima na področju pametnih omrežij interes podpreti slovensko industrijo, akterji v panogi pa morajo razmisliti o tem, kako si bodo porazdelili delo in odgovoriti na vprašanje glede financiranja. Stojan Kokošar iz Kolektorja Sisteh pa je menil, da je projekt razvoja pametnih omrežij za Slovenijo nujno potreben; z njim bodo v industriji lahko preizkusili lastne kompetence. Kot je bilo razbrati iz njune razprave, je industrija sicer zelo zainteresirana, da izkoristi svoje priložnosti pri uvajanju pametnih omrežij, vendar je treba tudi na posvetu z drugimi deležniki ugotoviti, kaj koga konkretno zanima na tem področju.
Marjan Jerele iz Elektra Gorenjska je med drugim poudaril, da bodo elektrodistributerji na področju razvoja pametnih omrežij še naprej aktivno delovali, pri čemer se je treba zavedeti, da se ta razvoj celo v najbolj razvitih državah ni zgodil čez noč, ampak je zahteval določen čas. Elektrodistributerji ostajajo odprti za uvajanje najsodobnejših tehnologij v omrežja. Pri tem seveda niso zainteresirani za vse, kar jim ta hip ponuja trg, ampak le za tiste tehnologije, ki dodatno izboljšujejo kakovostne kazalce njihovega dela.
Eles ima posluh za uvajanje pametnih omrežij
" Eles kot sistemski operater se dobro zaveda, kako zelo pomembno je trženje novih tehnologij v širšem prostoru; navsezadnje je Eles letos v začetku leta s predstavniki družbe Iskra Zaščite podpisal pogodbo za trženje in distribucijo programske opreme SUMO, ki sodi na področje pametnih omrežij," je na okrogli mizi povedal dr. Janko Kosmač iz Elesa.
Glede strategije razvoja je poudaril, da se ne sme prepogosto spreminjati, treba pa ji je dosledno slediti. Eles kot sistemski operater ima posluh za nacionalno znanje o pametnih omrežjih, pri kakovosti dobav storitev pa pričakuje tudi primerno kakovost na svetovni ravni. Projekt, ki je pred nami, je po njegovih besedah gotovo spodbuda za nadaljnje delo na področju pametnih omrežij. Da pa bo tudi izveden, kot je treba, potrebujejo izvajalci za bdenje nad projektom »strogega očeta« in ne »popustljive matere«.
Sicer pa je bilo na konferenci še poudarjeno, da industrija prepoznava področje razvoja pametnih omrežij kot priložnost za preboj z domačimi tehnološkimi rešitvami na tuje trge, in da za to niti ne potrebujemo subvencij, potrebujemo le spodbude za izvoz. (mj)