Za podporno shemo v devetih mesecih že 113 milijonov evrov

Trend višanja izplačil v okviru podporne sheme se je z letom 2015 oziroma zaostritvijo pogojev za vstop stabiliziral in več ne narašča tako skokovito, pri čemer pa je raven izplačil seveda odvisna tudi od drugih dejavnikov in ne samo od novih vstopov v sistem podpor. Tako je bilo v prvih devetih letošnjih mesecih v okviru podporne sheme izplačano za 113 milijonov evrov, kar je bilo za 1,6 odstotka več kot v enakem letu lani, hkrati pa je bilo proizvedeno tudi za 5,5 odstotka več električne energije. Povprečna višina izplačane podpore za prvo devetmesečje je pričakovano nižja od tiste na lanski ravni predvsem zaradi dveh vplivov (eden vremensko pogojen, drugi strukturni – lesna biomasa). 

Tako je do največje in najbolj opazne razlike med izplačili v poletnih mesecih med obema letoma (2016-2015) prišlo pri izplačilih za hidroelektrarne. V letošnjih poletnih mesecih je bilo kar za 0,42 milijona evrov več izplačil za omenjeno vrsto naprav, kar priča o nadpovprečnem vplivu padavin v tem obdobju. O nadpovprečnem vplivu padavin (in posledično oblačnega vremena) priča tudi podatek, da so se v enakem obdobju 2016 glede na 2015 izplačila za sončne elektrarne zmanjšala za 0,44 milijona evrov.  

Še večja razlika v samih izplačilih pa je vidna med primerjavo posameznih poletnih mesecev. Tako je bil julij edini poletni mesec, kjer med obema letoma ni bilo bistvenih razlik, medtem ko je bilo junija  kar za 0,5 milijona evrov manj izplačil kot junija lani, avgusta pa kar za 0,64 milijona evrov več izplačil kot v istem času lani. Splošna ugotovitev je torej, da vremenski vplivi izjemno vplivajo na proizvodnjo/izplačila tipa elektrarn kot so hidroelektrarne in sončne elektrarne in hkrati, da je proizvodnja soproizvodnih enot na fosilna goriva ter bioplinarn mnogo bolj stabilna ter manj odvisna od vremenskih pojavov.   

Proizvodnja ne odraža višine podpor

Po deležu proizvodnje po prvih devetih letošnjih mesecih prevladujejo sončne elektrarne ter soproizvodne enote na fosilna goriva, ki so v  tem času vsaka prispevale približno 29 odstotkov celotne proizvodnje podporne sheme,. Hkrati je bilo za izplačila za sončne elektrarne namenjeno dobrih polovico izplačil, soproizvodne enote na fosilna goriva pa so prejele 19 odstotkov vseh izplačil. Njim sledijo bioplinarne in naprave na lesno biomaso – oba tipa sta bila udeležena vsak s približno 13 odstotki proizvodnje in 12-odstotnim deležem izplačil. Za hidroelektrarne, ki dosegajo slabih 15 odstotkov vse proizvodnje elektrarn, ki so del podporne sheme, pa je bilo izplačano relativno najmanj sredstev oziroma »zgolj« šest odstotkov.