Evroposlanci se zavzemajo za pospešeno ukrepanje na področju podnebnih sprememb po vsem svetu in za to, da bi EU ostala vodilna v svetu v boju proti podnebnim spremembam. Zato so sprejeli resolucijo, v kateri so izrazili zaskrbljenost, da bodo nacionalni cilji, napovedani leta 2015 v Parizu, do leta 2100 povzročili segrevanje precej nad tremi stopinjami v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Menijo, da mora EU ostati vodilna v svetu v boju proti podnebnim spremembam in da si bodo prizadevali zagotoviti, da bo podnebni sveženj EU Pripravljeni na 55 do 2030 v celoti skladen s Pariškim sporazumom.
Da bi pospešili podnebne ukrepe, želijo, da bi EU sedanji desetletni načrt nadomestila s petletnim časovnim okvirom za vse države. Prav tako menijo, da bi bilo treba do leta 2025 postopno odpraviti vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva v EU. Prav tako k temu, da sprejmejo podobne ukrepe, pozivajo tudi vse druge države.
Poslanke in poslanci so opozorili še, da ima biotska raznovrstnost ključno vlogo v boju proti globalnemu segrevanju in prilagajanju nanj ter da so koristne tiste naravne rešitve, ki vključujejo zaščito, obnovo in trajnostno upravljanje občutljivih ekosistemov.
Po mnenju evropskih poslank in poslancev bi morale vse države skupine G20 prevzeti pobudo v svetovnem merilu in se zavezati, da bodo najpozneje do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost. Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj ustanovi mednarodno podnebno skupino, skupaj z drugimi večjimi onesnaževalci s toplogrednimi plini, ki bo določila skupne ter ambiciozne svetovne standarde, vključno s skupnim mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah.
Ob tej priložnosti so pozdravljajo tudi vrnitev ZDA k Pariškemu sporazumu in zavezo ameriškega predsednika, da bodo ZDA do leta 2030 zmanjšale izpuste za polovico v primerjavi z letom 2005. Poslanke in poslanci pričakujejo konkretne ukrepe in financiranje za uresničitev tega cilja.
Čeprav poslanke in poslanci priznavajo pripravljenost Kitajske, da postane konstruktivna partnerica v svetovnih pogajanjih o podnebju, pa so zaskrbljeni zaradi odvisnosti države od premoga. Poudarjajo, da bi morala Kitajska povečati svoje ambicije in da bi morali njeni podnebni cilji zajemati vse izpuste toplogrednih plinov in ne le ogljikovega dioksida.
Evropski parlament meni, da morajo razvite države izpolniti obljubo, da bodo za države v razvoju letno zbrale vsaj 100 milijard dolarjev za financiranje podnebnih ukrepov. Ta znesek pa se bo še povečal od leta 2025 dalje, ko naj bi tudi gospodarstva v razvoju začela prispevati svoj del. Dogovoriti bi se bilo treba o pravičnem prispevku vsake razvite države k finančnemu načrtu. Prav tako želijo zagotoviti, da lahko vse države v razvoju kljub omejitvam zaradi pandemije koronavirusa sodelujejo na konferenci COP26.