Potekal je 3. strokovni posvet družbe ELES.
Zbrane je v uvodu nagovoril predsednik DZ mag. Dejan Židan. Po njegovem mnenju so podnebne spremembe največji izzivi našega časa, o katerih se moramo pogovarjati in dogovarjati, da zaščitimo tisto, kar imamo vsi tako zelo radi – našo državo in planet na katerem živimo. Nujno in etično je, da svoj način življenja prilagodimo tako, da ne bomo več obremenjevali prihodnjih generacij. Pomemben korak k vsem tem spremembam je povečanje sredstev za znanost, raziskave in razvoj. Pred največjimi izzivi, ki nas čakajo, moramo ustvariti nove tehnologije in nove pristope, rešimo domače izzive in da z njimi pomagamo reševati globalne probleme, kar se že dogaja. Po njegovem mnenju energetska preobrazba ne more uspeti, če ne bomo znali pritegniti ljudi, gospodinjstev in skupnosti. Zato podpira nove modele zagotavljanja preskrbe z energijo, kot so energetske zadruge, energetske skupnosti in energetsko pogodbeništvo, saj to lahko pomembno prispeva k energetski mešanici v prihodnje. Izpostavil je, da je naloga politike, da oblikuje naše skupne cilje, da bodo ti odsevali voljo naših ljudi, potrebe naše države in bili hkrati v okviru mednarodnih zavez. Zato si moramo zastaviti jasne principe, ki jih je treba vgraditi v energetsko politiko države. Poskrbeti moramo za to, da bomo tudi v prihodnje zagotovili zanesljivo oskrbo, ki mora biti dostopna vsem. Kot je dejal, mora biti prihodnja slovenska energetika pametna, zelena, varna in tudi samozadostna. To so veliki izzivi in uspešni bomo le, če stopimo skupaj.
Pred slovensko energetiko največji izzivi v zgodovini
Državni sekretar na MzI mag. Bojan Kumer je poudaril, da je bila energetska politika vedno evropska tema, saj vse, kar se v evropski energetiki dogaja, direktno vpliva na dogajanje v Sloveniji. Tako so cilji evropske energetske politike za Slovenijo zavezujoči, kar bo zaznamovalo življenje vseh državljanov in vsakega gospodarskega subjekta v naslednjih letih. Zato si moramo zastaviti ambiciozne cilje. Za mnogo ukrepov, s katerimi bomo prišli do ciljev, ne vemo, ampak na poti do tja upamo in verjamemo, da jih bomo našli, je poudaril mag. Bojan Kumer. Leto 2050 ni več daleč, vsa Evropa pa je zedinjena da mora biti malo prej ali kasneje, to je sredi tega stoletja ogljično nevtralna. To pomeni, da bodo vse politike vseh držav članic EU morale stremeti k ogljični nevtralnosti. Prej bomo to zastavili, lažje nam bo. Zaradi vsega, kar se bo dogajalo v energetiki, in za kar danes že vemo, je pred Slovenijo velik izziv. Dodatna okoliščina pa so podnebne spremembe, ki narekujejo in zelo zavezujejo v ukrepe in aktivnosti na področju energetike. Kot je zaključil, je bilo včasih odločanje veliko bolj enostavno, saj je bilo manj podatkov, zato se je bilo lažje odločiti. Danes pa marsikaj še ni znano. A kakor koli, čas za odločanje počasi mineva in neglede na to, da vseh stvari ne bomo imeli nikoli znanih, bo treba ukrepati.
Koordinator direktorja družbe ELES za tehnično podporo in standardizacijo mag. Krešimir Bakić je v nadaljevanju predstavil pregled zgodovine energetike od samih začetkov do danes doma in v tujini. Zgodovinski viri navajajo, da pojem elektrotehnike poznamo približno od leta 1878, čemur je nato sledilo obdobje eksplozije izumov, pri katerih so bili v stari Avstriji v prvih vrstah tudi Slovenci. In takšno obdobje je pred nami tudi sedaj. Masovni elektrifikaciji v 19. stoletju so pot odprle inovacije in inovatorji. Ta izjemen razvoj pa ima danes tudi posledice v obliki klimatskih sprememb, zato se morajo v njihovo odpravljanje vključiti tudi elektroinženirji. V prihodnosti je nujna elektrifikacija vsaj do nivoja 50 odstotkov. Kot je še dejal, bo cena razogljičenja za posamezne strukture višja, za družbo kot celoto pa nižja.
O Elesu in strateških inovacijah je spregovoril direktor področja za strateške inovacije mag. Uroš Salobir. Kot je dejal, je za družbo in njegove partnerje pri projektih burno in aktivno leto. V okviru projekta SINCRO.GRID je izpostavil regulacijsko dušilko v Divači, prvo tovrstno napravo v Sloveniji, ki je sedaj v izgradnji. Po dolgem usklajevanju je ELES uspel podpisati pogodbo za 50 MWh baterijskih hranilnikov. Kot je poudaril, gre za projekt, ki presega ne samo znanje slovenskih inženirjev, ampak tudi tujih. Zbrane je seznanil tudi s potekom projektov NEDO in FutureFlow. Spomnil je tudi na projekt E8, ki je bil javnosti predstavljen prav na lanskem strokovnem posvetu in s katerim so odprli vrata povezovanja transporta in elektroenergetike. Na tem področju ELES ustvarja floto vozil za lastne potrebe. Pridobili so tudi nova evropska sredstva in se vključili v Renaultov projekt INCIT-EV. Po besedah mag. Uroša Salobirja pa ELES v prihodnosti v procesu oblikovanja projektov želi zaživeti tudi z mladimi in tudi z manjšimi idejami, ki lahko postanejo velike.
Za ambiciozne cilje je nujna ambiciozna prostorska in okoljska zakonodaja
V nadaljevanju so sogovorniki na okrogli mizi razpravljali o energetsko podnebni tranziciji. Razprava je tekla predvsem o scenarijih in ambicioznosti ciljev NEPN, vsi pa so bili enotnega mnenja, da so postopki umeščanja objektov v prostor zaradi birokratizacije in neustrezne prostorske zakonodaje še vedno glavni razlog, da se ne zgradi več zmogljivosti. Izpostavili so tudi potrebna sredstva in po besedah predsednika uprave Elektro Ljubljana mag. Andreja Ribiča, se pozablja, da se vse aktivnosti v prihodnje prenašajo na distribucijska omrežja, kar bo zahtevalo dodaten denar, zato je sedaj na potezi država. Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je ob tem dejala, da imata tako prenosni kot distribucijski sistem dovolj denarja, ki je zagotovljen skozi omrežnino. Predsednik uprave Gen-I dr. Robert Golob je dejal, da je danes smiselno delati v manjšem obsegu, saj bo tako potekalo tudi financiranje.
Kot premalo ambiciozne sta cilje NEPN ocenila predstavnika nevladnih
organizacij Andrej Gnezda in Tomislav Tkalec. A kljub temu sta dejala, da če se bo uresničilo že tisto, kar je zapisano v NEPN, bo že uspeh. Mag. Bojan Kumer je ob tem izpostavil, da ni smiselno, da smo pri zastavljanju ciljev preveč ambiciozni. Prihaja pa desetletje, da nastavimo okoljsko in prostorsko platformo za nadaljnjih 30 let. Prav prenovljena zakonodaja bo omogočila lažje umeščanje v prostor. Da mora biti prostorska in okoljska zakonodaja podrejena javnemu interesu se je strinjal tudi dr. Robert Golob in opozoril, da je pri tem večji problem predstavlja država kot državljani. Da v Sloveniji zaradi neustrezne države nič več ni možno zgraditi, je opozoril mag. Stojan Nikolič. Mag. Aleksander Mervar je spomnil, da ne smemo prelahkotno razmišljati o scenarijih in, da se mora obdobje izgradnje zmogljivosti na obnovljive vire nadaljevati. Vendar pa moraš imeti vizijo in pogum. Mag. Bojan Kumer je opozoril, da bo energetski prehod zahteval zaupanje prebivalcev, zato v procesu sprejemanja tesno sodelujejo z vsemi deležniki in tudi mediji. Je pa ob tem dr. Robert Golob opozoril, da ne smemo izenačiti vseh javnosti, ampak jih obravnavati ločeno ter različne javnosti naslavljati z različnimi rešitvami. Samo tako jim bo država namreč lahko vzgled.