V Ljubljani je včeraj potekala delavnica Družbena sprejemljivost vodikovih tehnologij.
Na njej so strokovnjaki razpravljali o izzivih in priložnostih Slovenije na področju vodikovih tehnologij, ki nezadržno prihajajo oziroma so že tu. Kot je v uvodu poudaril vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za energijo mag. Jože Dimnik, je uporaba vodika ena od možnosti, da bomo imeli energijo na voljo tudi tedaj, ko je obnovljivi viri ne bodo proizvajali. Tako bi lahko energijo shranili kot vodik in jo preko gorivnih celic pretvarjali nazaj v energijo, ko bi jo potrebovali. Slovensko gospodarstvo bi moralo izkoristiti to priložnost in komponente, ki jih je sposobno in v njih vidijo poslovno priložnost, razvija in izdela doma. Dolgoročne bilance kažejo, da v naslednjih desetih letih še ne bo potrebnih drastičnih ukrepov, da bi morali vse, kar poznamo danes, postaviti na glavo. In to pomeni, da ima naše gospodarstvo približno deset let časa, da se pripravi na tehnologije, ki prihajajo.
V nadaljevanju je mag. Jure Vindišar predstavil delovanje Evropskega združenja vodikovih tehnologij, kjer z zadnjem času beležijo rast članstva. Ti v vodikovih tehnologijah vidijo veliko perspektivo, cilji pa gredo predvsem v smeri razvoja shranjevalnikov in seveda v prometu. K velikemu zanimanju je veliko pripomogla tudi Evropska komisija s sprejetjem zimskega paketa in s sofinanciranjem razvoja vodikovih tehnologij v Evropi.
O izkušnji pri postavitvi prve vodikove polnilnice v Sloveniji je spregovorila dr. Marta Svoljšak iz Petrola, kjer verjamejo, da je vodik energent prihodnosti. Poudarila je, da so z njeno postavitvijo pridobili znanje in so sedaj pripravljeni na nadaljnji razvoj in tudi na izzive pri ostalih alternativnih gorivih.
Prof. dr. Mihael Sekavčnik iz ljubljanske Fakultete za strojništvo vodik vidi predvsem kot možnost trajnostne oskrbe z energijo ter kot tehnologijo za uravnavanje ravnotežja med proizvodnjo in porabo energije. Poudaril pa je tudi, da bodo zaradi vse več obnovljivih virov energije v stacionarnih omrežjih vodikove tehnologije imele pomembno vlogo. Zato Slovenijo čaka velik tehnični, tehnološki in ekonomski izziv.
OVE narekujejo potrebo po shranjevanju energije
O tem, kako poteka shranjevanje obnovljive energije s pomočjo vodika je govoril mag. Marko Femc iz podjetja Plan-net solar. Izpostavil je, da je vodik obnovljiv, ne onesnažuje in ima visoko gostoto energije na enoto mase in lahko kot tak edini presežke energije shrani oziroma predela prek gorivne celice. Težava pri vodiku pa je, da se ukvarja samo z vozili in gorivnimi celicami, ne pa z večjimi sistemi, zato v prihodnje lahko pričakujemo veliko investicij v večje gorivne celice, ki bodo zmožne shranjevati več energije za daljši čas.
Doc. dr. Boštjan Drobnič iz strojne fakultete je poudaril, da ima vsaka vodikova tehnologija prednosti in slabosti. Naš cilj bi morale biti izboljšave obstoječih in razvoj novih podpornih komponent, pri čemer ne smemo zanemariti življenjskih ciklov vodikovih tehnologij.
Dr. Ben Todd iz londonskega podjetja IMS Ecubes Arcola je v nadaljevanju predstavil vodikove tehnologije izven naših meja, v Sloveniji pa vidi številne priložnosti za razvoj, saj že danes razmišljamo preko svojih meja.
Doc. dr. Mitja Mori je predstavil projekt Hyacinth oziroma ugotovitve o mnenjih deležnikov o družbeni sprejemljivosti vodikovih gorivnoceličnih tehnologij. Raziskava, ki se zaključuje v tem mesecu in v kateri je sodelovala javnost iz sedmih evropskih držav kaže, da je poznavanje teh tehnologij v splošni javnosti zelo nizko. Kot je poudaril, pa družbena sprejemljivost igra ključno vlogo pri prodoru in komercializaciji vodikovih tehnologij, zato je ozaveščanje javnosti o tej tematiki zelo pomembno. Zato bi bilo potrebne več podpore vlad in odločevalcev, angažiranje interesnih skupin, dodatne raziskave, dejavnejša podpora komercialnim partnerjem in več komunikacije s splošno javnostjo.
Ob koncu prvega dela je Mortimer Schulz iz dunajskega podjetja Solutions in energy predstavil svoje izkušnje voženj vozila na vodik po Evropi. Ob tem je spomnil, da ima Slovenija pomembno vlogo v povezavi severa in juga Evrope in zato idealno priložnost za zagotavljanje infrastrukture za polnjenje vozil.
V popoldanskem delu srečanja je potekala okrogla miza, sogovorniki pa so bili enotni, da bo z vodikom energetska tranzicija nedvomno hitrejša. Po besedah državnega sekretarja na MzI Jureta Lebna je sicer Slovenija, kot majhna država, manj dovzetna za hitre spremembe na energetskem področju, kar se odraža tudi v nekoliko daljšem času implementacij strategij. Trenutno je v pripravi akcijski načrt za spodbuditev rabe alternativnih goriv, ki bo obravnaval tudi vodik. Na ta način bo država pomagala, da bodo vodikove tehnologije širše sprejete. Razpravljavci omizja so se strinjali še, da so lahko učinkovit mehanizem vpeljave določene tehnologije tudi javna naročila, kar so po besedah Bena Todda naredili tudi v Veliki Britaniji. Moramo pa misliti racionalno, saj nobena vodikova tehnologija kratkoročno ni donosna. Dr. Dejan Savić iz slovenskega Greenpeacea je opozoril, da je pri spodbudah določeni tehnologiji nujna previdnost. Pri vodikovih tehnologijah, ki jih sicer Greenpeace podpira v primeru, da vodijo v energetsko tranzicijo, pa kot vprašljivi izpostavlja še ceno in varnost. Ko tu ne bo več velikega vprašaja, bo tehnologija tudi bolje sprejeta v širši javnosti.
Ob koncu so bili sogovorniki enakega mnenja, da potrebujemo pogum in vizijo za potencialne možnosti. Če bomo v Sloveniji znali spodbuditi podjetja, da bodo proizvajala izdelke za mednarodni trg, bomo dosegli velik uspeh. Na raziskovalnem področju je bilo narejenega že veliko, prav tako pa imamo znanje, s katerim se lahko kosamo z velikimi igralci.