Za rast je ključna oskrba s cenovno dostopno in trajnostno energijo

Kot so v razpravi ugotovili predsedniki vlad članic EU, je treba v sedanjih ekonomskih razmerah uporabiti vse ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti, ustvarjanje delovnih mest in rast, pri čemer pa je ključna oskrba s cenovno dostopno in trajnostno energijo. Dogovorili so se o več smernicah za štiri področja, ki naj bi EU omogočile spodbujanje konkurenčnost in odzivanje na izzive, ki jih predstavljajo visoke cene in stroški: takojšnjo dokončno vzpostavitev v celoti delujočega in medsebojno povezanega notranjega energetskega trga, poenostavitev zahtevanih energetskih naložb, diverzifikacijo oskrbe z energijo v Evropi in večjo energetsko učinkovitost. 
Z energetsko politiko EU je treba na varen in trajnosten način zagotoviti zanesljivo oskrbo gospodinjstev in podjetij z energijo po dostopnih in konkurenčnih cenah in stroških. To je še posebej pomembno za evropsko konkurenčnost ob upoštevanju naraščajočega povpraševanja gospodarskih velesil po energiji ter visokih cen in stroškov energije. Usmeritve, določene na zasedanju Evropskega sveta februarja 2011, ostajajo v veljavi in je treba nadaljevati njihovo izvajanje, hkrati pa uvesti dodatne aktivnosti.

Še en poziv k prenosu tretjega energetskega svežnja v zakonodaje držav članic

Evropski svet je ob včerajšnji ponovni potrditvi ciljev glede oblikovanja notranjega energetskega trga do leta 2014 in razvoja povezav omrežij, s čimer bi do leta 2015 odpravili morebitno izoliranost držav članic od evropskih plinskih in električnih omrežij, zahteval, da se pri tem posebna pozornost nameni učinkovitemu in doslednemu izvajanju tretjega energetskega svežnja ter pospešenemu sprejetju in uporabi preostalih pravil, ki se nanašajo na omrežja. Zato naj države članice, ki še niso zaključile prenosa tega svežnja v svojo zakonodajo, to čim prej storijo. Države pa ob tem ne smejo zanemariti druge, s tem povezane zakonodaje (direktive o spodbujanju uporabe energije iz OVE in uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom). Bolj se je treba posvetiti odločnejšemu ukrepanju na strani povpraševanja in razvoju povezanih tehnologij, med drugim pripravi nacionalnih načrtov za hitro uvedbo pametnih omrežij in pametnih števcev v skladu z veljavno zakonodajo ter krepitvi vloge in pravic potrošnikov, tudi kar zadeva zamenjavo dobaviteljev, boljše upravljanje porabe energije in lastno proizvodnjo energije. Tu je Evropski svet še zlasti izpostavil pomen varstva ranljivih potrošnikov. Pozornost pa je treba posvetiti tudi zagotavljanju usmeritev Evropske komisije glede mehanizmov zmogljivosti in obravnavi nenačrtovanih pretokov električne energije.
Med sklepe včerajšnjega vrha EU so zapisali tudi, da komisija namerava poročati o napredku pri oblikovanju notranjega energetskega trga v začetku leta 2014. Države članice pa bodo redno izmenjevale informacije o najpomembnejših odločitvah, ki jih bodo sprejele na področju energetike in bi lahko vplivale na druge države članice, ter pri tem v celoti upoštevale izbiro posameznih držav glede mešanice energetskih virov.
Evropski svet ugotavlja, da so za zagotavljanje neprekinjene oskrbe z energijo po dostopnih cenah potrebne znatne naložbe v novo, pametno energetsko infrastrukturo. Takšne naložbe so bistvene za ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostne gospodarske rasti, prispevale pa bodo tudi k večji konkurenčnosti. Po mnenju sveta bi jih moral financirati predvsem trg, zato je toliko pomembnejši dobro delujoči trg ogljika ter predvidljiv okvir podnebne in energetske politike za obdobje po letu 2020, ki bo pomagal pritegniti zasebni kapital in znižati stroške energetskih naložb. Ob tem je svet izrazil zadovoljstvo nad objavo zelene knjige Evropske komisije o okviru podnebne in energetske politike do 2030. To temo bo svet znova obravnaval marca 2014, ko bo komisija predložila konkretnejše predloge, in razpravljal o političnih možnostih, pri tem pa upošteval cilje za leto 2015, ko bo potekalo 21. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah.

Smotrnost in stroškovna učinkovitost podpornih shem pod drobnogledom

Evropski svet je sprejel sklep, da bo pri ukrepih za spodbujanje naložb v energetiko prednost namenjena šestim ključnim področjem. Najprej čimprejšnjemu izvajanju uredbe o vseevropskem energetskem omrežju in seznamu projektov skupnega interesa, ki naj bi bil sprejet jeseni. S tem bi podprli prizadevanja EU za doseganje učinkovite povezanosti omrežij držav članic in odločnejše ukrepanje za dosego cilja desetodstotne povezanosti obstoječih zmogljivosti proizvodnje električne energije. Prednost mora biti namenjena tudi sprejetju direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter reviziji pravil o državni pomoči, ki jo bo izvedla komisija. S tem bo omogočeno ciljno posredovanje pri spodbujanju energetskih in okoljskih naložb ob hkratnem zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in spoštovanju celovitosti enotnega trga. Prav tako je postopno treba odpraviti okolju ali gospodarstvu škodljive subvencije, vključno s subvencijami za fosilna goriva. Prednost bo namenjena tudi predložitvi smernic komisije o smotrnih in stroškovno učinkovitih shemah podpore za OVE ter o zagotavljanju ustrezne proizvodne zmogljivosti ter nacionalnim ukrepom in ukrepom EU (kot so strukturni skladi, projektne obveznice in večja podpora EIB), da bi tako povečali financiranje energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, energetske infrastrukture in OVE ter spodbudili razvoj evropske tehnološke in industrijske baze. Napori morajo biti usmerjeni še v nadaljnja prizadevanja v zvezi z raziskavami in razvojem na področju energije, v tehnologijo in izkoriščanje sinergij z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami preko boljše usklajenosti med EU, državami članicami in industrijo, ter v oblikovanje strategije za raziskave in razvoj na področju energije, da bi tako ustvarili resnično dodano vrednost na evropski ravni.
Evropski svet je med sklepe uvrstil tudi večjo diverzifikacijo oskrbe z energijo v Evropi in razvoj domačih energetskih virov. Po mnenju držav članic EU namreč to ostaja ključnega pomena za zagotovitev zanesljivosti oskrbe, zmanjšanje zunanje energetske odvisnosti EU in spodbuditev gospodarske rasti. Zato so v sklep zapisali, da se bo nadaljevalo uvajanje OVE ob hkratnem zagotavljanju njihove stroškovne učinkovitosti, nadaljnjega vključevanja v trg in omrežne stabilnosti ter opiranju na izkušnje v državah članicah, ki veliko vlagajo v tehnologije OVE. Komisija namerava preučiti bolj sistematično uporabo domačih kopenskih in priobalnih energetskih virov, da bi jih varno, trajnostno in stroškovno učinkovito izkoriščali, pri tem pa spoštovali izbiro posameznih držav članic glede mešanice energetskih virov. Dogovorili so se, da bodo države članice zaradi vedno večjega povezovanja notranjega in zunanjega energetskega trga poglobile sodelovanje v podporo zunanji energetski politiki EU ter, da bo Evropski svet še pred koncem letošnjega leta ukrepal v skladu s svojimi sklepi iz novembra 2011 in pregledal razvoj na področju zunanje energetske politike EU, med drugim tudi potrebo po zagotovitvi enakih pogojev za proizvajalce energije iz tretjih držav in jedrske varnosti v sosednjih državah EU, kot je zapisano v sklepih Evropskega sveta iz junija 2012.

Večja energetska učinkovitost lahko prispeva k nižjim cenam energije 

Po ugotovitvah sveta ukrepi EU za zagotavljanje energetske učinkovitosti lahko pomembno prispevajo k preobratu trenutnih trendov cen in stroškov energije. Ključnega pomena je izvajanje direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb. Komisija bo direktivi o okoljsko primerni zasnovi in energijskem označevanju v skladu s tehnološkim razvojem pregledala do konca leta 2014. Ukrepe in programe za zagotavljanje energetske učinkovitosti bi bilo zato treba spodbujati na vseh ravneh.
Med sklepi včerajšnjega srečanja so zapisali, da je treba obravnavati vpliv visokih cen in stroškov energije, pri tem pa upoštevati bistveni pomen dobro delujočega in učinkovitega trga in tarif pri financiranju naložb. Zato je Evropski svet pozval k nadaljevanju dela v zvezi z inovativnimi metodami financiranja, tudi energetske učinkovitosti, bolj sistematične diverzifikacije oskrbe z energijo in boljše likvidnosti na notranjem energetskem trgu, ki imajo prav tako pomembno vlogo pri reševanju vprašanja stroškov energije. V tem kontekstu pa je treba obravnavati tudi vidike pogodbene povezanosti cen plina in nafte. S tem v zvezi komisija namerava do konca leta 2013 predložiti analizo sestave in dejavnikov cen in stroškov energije v državah članicah, pri čemer bo poseben poudarek namenjen posledicam za gospodinjstva, mala in srednje velika podjetja ter energetsko intenzivne panoge. Konkurenčnost EU v primerjavi s svetovnimi gospodarskimi partnerji pa bo obravnavana širše. O vsem tem bodo razpravljali na zasedanju Evropskega sveta februarja 2014, ki bo namenjeno razpravi o konkurenčnosti industrije in industrijski politiki.
Evropski svet bo o napredku pri izpolnjevanju včeraj dogovorjenih smernic poročal do konca leta.

Polona Bahun