Evropska komisija je državam članicam EU v posvetovanje poslala osnutek predloga za preoblikovanje začasnega kriznega okvira za državno pomoč v začasni okvir za krizne razmere in prehod, da se olajša in pospeši zeleni prehod Evrope. Ta predlog je del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, zlasti pa prispeva k njegovemu drugemu stebru, katerega cilj je zagotoviti hitrejši dostop do financiranja za podjetja, ki poslujejo v EU.
Namen predloga za začasni okvir za krizne razmere in prehod je spodbuditi naložbe za hitrejše uvajanje energije iz obnovljivih virov (OVE) ter podpreti razogljičenje industrije in proizvodnjo opreme, potrebne za prehod na ogljično nevtralnost, hkrati pa ohraniti celovitost enotnega trga in enake konkurenčne pogoje na njem.
Glavni nameni morebitnih sprememb, ki bodo rezultat posvetovanja, je najprej dodatno spodbuditi uvajanje energije iz OVE in razogljičenje industrije z vključitvijo možnosti za: podporo uporabi vseh OVE; dodelitev pomoči za manj zrele tehnologije, kot je vodik iz OVE, brez konkurenčnega zbiranja ponudb, če so vzpostavljeni nekateri zaščitni ukrepi za zagotovitev sorazmernosti javne podpore. Poleg tega pa še spodbujanje naložb, ki vodijo k znatnemu zmanjšanju emisij, z vključitvijo višjih zgornjih mej pomoči in poenostavljenih izračunov pomoči. S spremembami Evropska komisija želi podpreti naložbe v proizvodnjo strateške opreme, potrebne za prehod na ogljično nevtralnost, da bi pospešili prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in prebrodili sedanjo energetsko krizo. Evropska komisija zlasti predlaga odpravo vrzeli v produktivnih naložbah v sektorjih, ki so strateškega pomena za zeleni prehod. To je povezano s svetovnimi izzivi, zaradi katerih bi se nove naložbe v te sektorje lahko preusmerile v tretje države zunaj Evrope. Predlaga tudi, da se državam članicam omogoči podpora za proizvodnjo baterij, sončnih panelov, vetrnih turbin, toplotnih črpalk, elektrolizatorjev ter zajemanja in shranjevanja CO2, pa tudi s tem povezanih kritičnih surovin, potrebnih za proizvodnjo take opreme. Za projekte, ki se izvajajo v regijah EU z omejenimi možnostmi (kjer je BDP na prebivalca nižji od 75 odstotkov povprečja EU) ali ki vključujejo naložbo v več državah članicah in za katere je na voljo podpora v tretjih državah, bi bila dovoljena dodatna sorazmerna pomoč, ki bi ustrezala ravni podpore, ponujene v tretjih državah, in sicer do zneska, ki je potreben za izvedbo naložbe v Evropi.
Te nove določbe bi veljale do 31. decembra 2025.
Države članice imajo zdaj možnost, da predložijo pripombe k osnutku predloga Evropske komisije, ta pa bo v prihodnjih tednih sprejela začasni okvir za krizne razmere in prehod, pri čemer bo upoštevala povratne informacije, ki jih bo prejela od držav članic.