Energetika

Za razvoj SPTE potrebna prenova podporne sheme

Že objavljen Načrt razvoja SPTE v Sloveniji (v okviru projekta CODE) kaže na še neizkoriščene zmogljivosti predvsem v industriji.  
Za razvoj SPTE potrebna prenova podporne sheme

Stabilno podporno okolje, ki je bilo še posebej vzpostavljeno z novo podporno shemo iz leta 2009, je v Sloveniji spodbudilo zmeren razvoj soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE).

Kot v povzetku Načrta razvoja SPTE v Sloveniji navaja Center za energetsko učinkovitost (deluje v okviru Inštituta Jožef Stefan), SPTE dosega 7,5-odstoten  delež v skupni proizvodnji električne energije.

Iz podatkov, ki so obširno predstavljeni na http://www.code2-project.eu/ in http://www.code2-project.eu/eastern-europe/, je razvidno, da je v zadnjih desetih letih bilo v Sloveniji zgrajenih več kot 300 novih enot soproizvodnje s skupno močjo okoli 125 MWe in 450 GWh letno proizvedene električne energije. Večina teh enot je v sistemih daljinskega ogrevanja in storitvah, kjer se kot glavno gorivo uporablja zemeljski plin, delež obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase in bioplina, pa že presega 40 odstotkov.  

Kaj bi pridobili z novimi zmogljivostmi SPTE

Do leta 2030 bi v Sloveniji lahko zgradili do 500 MWe novih zmogljivosti  soproizvodnje in povečali proizvodnjo električne energije za nekje do 2,6 TWh, toplote pa za 2,5 TWh. Z dodatno proizvodnjo bi  tako lahko zagotovili okrog 50 odstotkov indikativnega ciljnega prihranka primarne energije do leta 2020 ter znižali izpust CO2 za nekje do 2,7 milijona ton do leta 2030.  

Poleg tega je v omenjenem povzetku še poudarjeno, da sta hitra prenova podporne sheme in vzpostavitev dolgoročnega stabilnega in spodbudnega okolja za SPTE ključna pogoja za nadaljnji razvoj SPTE v Sloveniji, kjer so največje neizkoriščene zmogljivosti prav v industriji.  

Izvajanje Načrta razvoja SPTE, naj bi, kot v povzetku navaja CEU-IJS, pozitivno vplivalo tudi na razvoj novih energetskih storitev in slovenskih dobaviteljev opreme za soproizvodnjo, ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjšanje uvoza energije. Znatne koristi pa bi tovrstni razvoj seveda imel tudi za celotno gospodarstvo v občutljivem obdobju trajnostnega okrevanja za izhod iz ekonomske krize. (mj)