Za reševanje izzivov potrebujemo inovativno okolje

Konferenca, v središču katere so bili letos izzivi pri prenosu novih tehnologij v masovno implementacijo, je bila namenjena strokovnjakom s področja pametnih omrežij, ki so neposredno vključeni v ta razvoj. 

Predsednik Tehnološke platforme za pametna omrežja dr. Boris Žitnik je poudaril, da je elektroenergetika dolgo veljala za konzervativno panogo, v kateri so se spremembe dogajale počasi: To je razumljivo, saj je celoten elektroenergetski sistem zelo kompleksen. Zaradi prehoda v nizkoogljično družbo pa se v zadnjih letih v elektroenergetskem sistemu dogajajo velike spremembe, pravi izzivi pa še čakajo. Zato je po njegovem mnenju treba ustvariti ugodno inovativno okolje, ki bo izzive pravočasno zaznalo in tudi ustrezno reševalo. Nekatera podjetja v energetiki se tega dobro zavedajo in so takšen način dela in razmišljanja že vključila v svojo dejavnost. V Sloveniji smo izvedla že kar nekaj pilotnih projektov s področja pametnih omrežij, ki so izpolnili pričakovanja. Spremenjene razmere na področju energetike so dejstvo, kar pomeni večja finančna vlaganja v elektroenergetski sistem, posledica česar bo tudi dvig cene električne energije za končnega uporabnika. Cilij energetske transformacije in bodočega razvoja elektroenergetike so postavljeni visoko in pot do uspeha je uporaba novih tehnologij in uporabiti vse rešitve pametnih omrežij in informacijsko komunikacijskih tehnologij, kar bo prispevalo k iskanju optimalnih rešitev. Zato je bistveno, da se podpira in krepi inženirsko znanje in investira v raziskave in razvoj.

Direktor Direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc se je v svojem nagovoru zbranim osredotočil na obnovljive vire energije (OVE), saj samo razogljičenje, če pri tem upoštevamo jedrsko energijo ni problem. Problem pa so OVE, kjer imamo tri sektorje, kjer moramo dosegati cilje OVE: električno energijo, toploto in promet. Pri toploti bomo delež dosegli, čeprav se moramo zavedati, da če gremo na ogrevanje izključno s toplotnimi črpalkami, bo še vedno potrebno na letnem nivoju približno četrtino energije vložiti v obliki električne energije, tri četrtine pa bo OVE. Kljub vsemu pa 75 odstotkov na toploti, v kombinaciji z biomaso in soncem, da doseči. Pri sami električni energiji tudi ni takšne težave, tudi tam lahko pridemo na 50 – 60 odstotkov električne energije iz OVE. Kot pa je izpostavil, je problem promet, kjer z današnjimi tehnologijami z vmešavanjem biogoriv lahko dosežemo od 10 – 15 odstotkov OVE. Medtem, ko e-mobilnosti k deležu OVE ne doprinese nič. Prinese k doseganju trenutno zastavljenega cilja v prometu, pri skupnem cilju pa ne prinese nič. Cilj na nivoju države do leta 2030 trenutno znaša 27-odstotni delež OVE v bruto končni porabi energije, v postopku sprejemanja na nivoju EU pa je ta delež zrastel iz 30 na 32 odstotkov, kar sicer za Slovenijo ne predstavlja velikega problema. Trenutno smo osnutek NEPN poslali Evropski komisiji, poteka usklajevanje, zato ne vemo, kakšen delež bo Slovenijo doletel, je poudaril mag Hinko Šolinc. Ali bo to 32 odstotkov, kar je povprečje EU, ali celo 37 odstotkov, kot bi po nekaterih indicih s strani Evropske komisije lahko dobili. Institut Jozef Stefan pa je izračunal, da Slovenija realno lahko doseže 26 odstotkov. Vse ostalo ob dejstvu, kakšno je umeščanje hidro- in vetrnih elektrarn v prostor, energetski učinkovitosti in naraščanju potreb po prometu, potniškem in tovornem, izjemno težko doseči.
Zato se sprašuje, na kaj ob zgodbi Mure, HE Mokrice, HE na srednji Savi in vetrnic, lahko še računamo. Agencija za energijo ima namreč preko razpisov dodeljene pravice do porabe sredstev za 66 projektov vetrnih elektrarn v skupnem znesku 80,9 milijona evrov moči 215 M. V dveh letih se v prostor ni umestila niti ena sama vetrna elektrarna. To pomeni, da nam ostanejo samo sončne elektrarne, kar pomeni, da bi morali na letnem nivoju, če želimo doseči trenutni 27-odstotni cilj OVE, letno dodati 10 TWh ali več elektrike proizvedene iz sončnih elektrarn.

Pri vlaganjih moramo imeti v mislih koristi odjemalcev

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je izpostavila, da EU postavlja ambiciozne cilje, ki zavezujejo tudi Slovenijo. Za cilji do leta 2020 in 2030 še precej zaostajamo, zato bodo potrebni ukrepi ne samo na področju spodbujanja gradnje novih proizvodnih virov, ki izkoriščajo OVE za proizvodnja električne energije. Hkrati in pravočasno bomo morali sprejemati tudi druge potrebne ukrepe za učinkovito integracijo te razpršene proizvodnje v naš sistem. Če se načrtovan razvoj e-mobilnosti in razpršene proizvodnje iz OVE uresniči, bo zagotovo zelo hitro in intenzivno obremenjevalo omrežja, še posebej distribucijska. Temu je treba ustrezno prilagoditi tako omrežje kot energetski trg. Nova zasnova energetskega trga, kot ga predpisuje Evropska komisija v zakonodajnem svežnju Čista energija za vse Evropejce, je osredotočena na aktivnejšo vlogo odjemalca in na razvoj trga s prožnostjo. Brez vsakega dvoma naložbe v klasična in pametna omrežja bodo potrebne. A, če želimo doseči širše družbene koristi, je treba to narediti na stroškovno učinkovit način in vsaj pri kratko in srednjeročnih okvirih obvezno upoštevati potencial prožnosti. To zahteva spremembo miselnosti pri vodenju in načrtovanju omrežij, ključna pri tem pa sta tehnološki razvoj in digitalizacija v energetiki. Po njenem mnenju vse to zahteva tudi spremembe na normativnem nivoju, saj bo treba za vzpostavitev novih vlog na trgu vzpostaviti učinkovito okolje in vloga aktivnega odjemalca, ki je eden izmed pomembnih vidikov prožnosti, treba vključiti v vse vidike, tako pri upravljanju lokalnih zamašitev, nudenju sistemskih storitev, izravnavi sistema, odstopanjih, pri sodelovanju na terminskih trgih in podobno. Kot poudarja, bo ključno ustrezno definiranje vloge agregatorja kot popolnoma nove vloge na trgu, ureditev izmenjave informacij, bilančne odgovornosti, načina merjenja validacije zaupnosti podatkov. Pri tem pomembno vlogo igra agencija za energijo, ki se v odzivu na spremembe odziva tako, da poleg zahtev spodbujanja po čim večji stroškovni učinkovitosti pri vlaganju in razvoju omrežja, zagotavljanju zadostnih zmogljivosti, pri spodbujanju čim višje ravni kakovosti oskrbe z energijo, spodbuja tudi naložbe operaterjev v nove tehnologije, spodbuja raziskave in razvoj, s ciljem zagotoviti učinkovitost uporabe omrežij. Vlaganja v razvoj bodo potrebna, a zgolj klasična širitev omrežja z gradnjo transformatorskih postaj in močnejših vodov bo ali predraga ali prepočasna. Zato je pri razvoju električnih omrežij večja učinkovitost in prožnost sistema zagotovo razumna in ekonomsko vzdržna možnost.
Agencija je tako v preteklem in tudi v novem regulativnem obdobju pripravila kar nekaj ukrepov z namenom spodbuditi učinkovitost ter preizkusiti, katere metode bi pri regulaciji omrežij uporabljali v prihodnje. Uporaba dinamične omrežninske tarife se je že izkazala za potencialno uporabno za zmanjševanje konične obremenitve na distribucijskem sistemu. Tudi novi razširjeni projekti so že pripravljeni. Med drugim je agencija pilotno omogočila tudi finančno nadomestilo pri obračunu omrežnine za doseganje ustrezne ravni samooskrbe lokalne energetske skupnosti in finančno nadomestilo za sodelovanje najmanjših aktivnih odjemalcev v sistemskih storitvah. Rezultate tega, kar se dogaja v tekočem regulativnem obdobju, pa bodo po njenih besedah imeli in ocenjevali ob koncu leta 2021. Tudi eksplicitna prožnost se v Sloveniji že dalj časa uporablja v korist izravnave sistemov oziroma regulacije frekvence. Ne samo pri nas, tudi v širšem energetskem prostoru je že mogoče razpoznati precej aktivnosti na področju uvajanja prožnosti. Poleg vseh teh priložnosti so v agenciji razpoznali tudi določene ovire, ki jih je treba premostiti, da učinkovito dosežemo vse zastavljene cilje. Tako so v začetku aprila javnost seznanili s stališčem agencije o nadaljnjem razvoju elektroenergetskega sistema in trga z električno energijo, kjer je poleg dokončne implementacije tretjega svežnja evropskih direktiv, treba vzpostaviti predvsem usklajeno razumevanje novih vlog, distribucijskega operaterja postaviti v vlogo neodvisnega pospeševalca in spodbujevalca trga in aktivnega upravljalca omrežja ter prenoviti strategije vlaganj v omrežje. Predvsem pa je treba zagotoviti izkoriščanje potenciala digitalizacije in vzpostaviti kampanje za ozaveščanje odjemalcev. Slednjim je treba v prihodnjih letih zato namenjati več pozornosti. Ob tem pa je treba poskrbeti za korektno obravnavo neaktivnih odjemalcev, med katerimi bodo seveda tudi ranljivi odjemalci. Duška Godina je prepričana, da se naložbam ne bomo mogli izogniti, zato bo pri vsaki odločitvi, povezani z vlaganji, treba upoštevati, da vsaka naložba povzroča stroške in vpliva na končnega uporabnika. Treba si je prizadevati, da bodo naložbe prinašale koristi ne samo za podjetja, temveč tudi za posameznika in predvsem družbo kot celoto. Ključnega pomena bo sodelovanje prav vseh udeležencev na trgu in tudi širše, sprememba miselnosti in visoka stopnja pripravljenosti k uresničitvi zastavljenih ciljev.

Direktor Področja za strateške inovacije v Elesu mag. Uroš Salobir je zbrane ob začetku svojega nagovora najprej spomnil na lansko leto, ko je bila konferenca namenjena predstavitvi rezultatov prvega nacionalnega projekta pametnih omrežij NEDO, ko je direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar izrazil željo, da bi v enem letu uspeli nakazati obrise drugemu nacionalnemu projektu pametnih omrežij. Do danes je sicer prišlo do nekih premikov, saj ELES opaža velik napredek na področju razvoja hranilnikov, dogaja se tudi na področju aktivnega odjema, v različnih družbah je bilo precej napredka na področju e-mobilnosti, tudi v smislu integracije v elektroenergetski sistem. Zadovoljni pa so tudi, da je čez sektorsko sodelovanje dobro. Ob tem je opozoril, da ne smemo spregledati start-upov, ki se prebujajo predvsem, ko gre za digitalizacijo, pri čemer od njih lahko pričakujemo zelo veliko. Naslednji velik projekt, ki si ga vsi želimo, je povezan z odločnostjo in usmerjenostjo, zato potrebujemo močnega igralca, ki bi začrtal naslednji nacionalni projekt. V njem bi združili ideje in želje nas samih, kaj hočemo narediti, in omogoča, da se bolj približamo konkretnim koristim slovenskih odjemalcev. Danes velikih koristi od pametnih omrežij še nimajo. ELES je to odgovornost nekajkrat že prevzel, s čimer je hotel pokazati, da se da, in za sabo potegne čim več partnerstev, razblini strahove. Kot je izpostavil, je dolžnost vseh, da na področju pametnih omrežij naredimo še več, in z njimi živimo ter predvsem z njimi ne čakamo. Treba je poiskati nov, velik projekt pametnih omrežij in ga prilagoditi našim lastnim potrebam, da bomo z njim dobili točno tisto, kar potrebujemo.

Potrebujemo razvojni načrt za pametna omrežja

V uvodnem predavanju se je prof. dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete dotaknil izzive inoviranja v elektroenergetiki. Opozoril je, da živimo v prelomnem obdobju, saj smo pred izzivi, ki so večdesetletni, ker je energetika kompleksna. Da bi jim bili kos, so potrebne določene spremembe v razmišljanju in delovanju, saj je obdobje poenostavitev mimo. Tudi zato je izziv vsakega posameznega primera treba obravnavati kompleksno in slišati eden drugega. Ob tem je opozoril, da živimo v času z veliko priložnostmi in nevarnostmi, zato hitre rešitve lahko povzročijo tudi revolucije. Četrta industrijska revolucija in digitalna globalizacija kličeta po inoviranju poslovnih modelov in verig vrednosti. Tehnološke inovacije, zlati na področju OVE, se dogajajo, najprej pa povzročijo neko navdušenje. Te nekaj časa potrebujejo, da veš, kaj z njimi početi. Splošna javnost vse bolj sprejema izzive inovacij v energetiki. Velik izziv pri inoviranju je naše interno okolje, te pa se dogajajo različnih nivojih in pomembno je, da si zraven. Potrebne so različne metode izbiranja idej, testiranje novih poslovnih modelov in realizacija le-teh v praksi, na koncu inovacij pa smo ljudje. Eden večjih izzivov podjetja je dobiti pravega človeka. Kot je zaključil, je treba misliti na celovito inoviranje, pri katerem ključen izziv predstavljajo odnosi, širokem razmišljanju, ki bo sistemsko pogumno in blizu ljudem. Vsekakor pa je odnose treba razvijati dolgotrajno in male korake razvijati hitro.

Na okrogli mizi prenos znanja in izkušenj iz razvojnih in pilotnih projektov v elektroenergetski sistem je Gregor Omahen iz Elesa uvodoma poudaril, da je elektroenergetski sistem eden najbolj kompleksnih človeških sistemov in v prihodnje se bo ta le še stopnjevala. Kako torej združiti inovacije in kompleksen sistem in priti do uresničevanja pilotnih projektov je tako glavno vprašanje. Mag. David Batič iz Agencije za energijo je poudaril, da to vprašanje na agenciji poskušajo nasloviti z ustreznimi regulatornimi mehanizmi, zagovarjajo sodelovanje na strokovni ravni, spremembo miselnosti iz statičnosti in kot regulator zrejo v prihodnost s holističnim pristopom in podpirajo inoviranje. Trg pa mora poskrbeti za pravočasno uporabo testiranih odločitev in jih agilno uvajati v prakso. Treba je povečati transparentnost med potrebami in trgom ter potrebe in koristi vgraditi v razvojne načrte. Najprej pa je treba urediti zadeve na obstoječih projektih, da bodo lahko uspešno tekli naprej.
Jurij Curk iz Elektra Ljubljana je opozoril, da kljub vsem inovacijam ne moremo narediti koraka naprej, saj se ne pogovarjamo o tem, kaj inovacija prinaša. Kot je povedal mag. Uroš Salobir, ELES zaradi številnih neznank pot razvoja poskuša predvideti z več scenariji. Vprašanje pa je, kako se tega lotiti profesionalno. Niso dovolj le pilotski projekti, ampak se moramo v to vživeti in najti tržne mehanizme, ki bodo spodbudili razvoj. Tako dr. Boštjan Blažič iz fakultete za elektrotehniko kot dr. Tomaž Štokelj iz GEN-I sta bila mnenja, da načrt razvoja za pametna omrežja potrebujemo. Slednji je ob tem opozoril, da je cilje in načrte treba sproti prilagajati dejanskemu stanju.

Ob koncu okrogle mize so se sogovorniki dotaknili tudi kadrov. Kot so ugotovili, je glavno vprašanje, kako razvijamo kadre, ki jih imamo. Mlade je treba pritegniti iz cone udobja, da postanejo inovativni, za kar potrebujemo dobro delovno klimo. Ob tem so opozorili, da je v kadre treba vlagati tudi takrat, ko je kriza.