Kot sta v uvodnem pojasnilu k poslovnemu poročilu skupine in družbe HSE zapisala generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj in poslovni direktor Uroš Podobnik, je bilo leto 2022 za skupino HSE najzahtevnejše leto, kar so jih izkusili v dosedanjih letih obstoja in delovanja. Pri tem so se združile okoliščine neugodnih hidroloških razmer ter zaostrenih pogojev trgovanja na evropskem trgu, ki ga je zaznamovala energetska kriza in so se odražali predvsem v veliki volatilnosti cen.
Elektrarne skupine HSE so brez upoštevanja 49-odstotnega deleža v družbi HESS v letu 2022 proizvedle le 5.079 GWh električne energije, kar je bilo za 26 odstotkov oziroma 1.799 GWh manj od sprva načrtovanega. Na podplansko proizvodnjo je vplivala predvsem slaba hidrologija, zaradi česar je bila proizvodnja hidroelektrarn v lasti HSE nižja za kar 1.199 GWh ali 35 odstotkov. Za 32 GWh ali 11 odstotkov je bila lani v primerjavi z letom prej nižja tudi proizvodnja ČHE Avče, poleg tega pa so v Premogovniku Velenje zaradi zahtevnih geoloških razmer lani izkopali tudi za 14 odstotkov manj premoga. Zaradi nižjih razpoložljivih količin premoga in zaostrenih razmer na trgu in posledično nuji po oblikovanju zadostne zaloge premoga pred zimo, da bi ohranili zanesljivost oskrbe z električno energijo, je tudi Termoelektrarna Šoštanj, ki v normalnih razmerah zagotavlja kar tretjino vse slovenske električne energije, proizvedla 19 odstotkov manj električne energije od načrtovane. Zaradi Izpada lastne proizvodnje je HSE moral zakupiti nadomestno električne energije ravno v času, ko so bile cene električne energije, tudi zaradi ruske invazije v Ukrajini, na rekordno visokih nivojih.
Kot poudarjajo v HSE, so opisane Izredne razmere v proizvodnih družbah imele na poslovanje skupine HSE v letu 2022 preko 420 milijonov evrov negativnega vpliva, ki ga tudi uspešno trgovanje ni uspelo izničiti. Skupina HSE je tako leto 2022 zaključila s 5,4 milijarde evrov prihodkov (ti so sicer bili za 30 odstotkov višji od načrtovanih), a hkrati tudi z visoko čisto izgubo v višini 272 milijonov evrov. Kljub negativnim poslovnim okoliščinam pa je skupini vendarle uspelo izpeljati tudi nekaj pomembnih investicij, za katere so lani namenili nekaj manj kot 65,4 milijona evrov, pri čemer gre še posebej izpostaviti začetek obratovanja dotlej največje sončne elektrarne SE Prapretno v aprilu in jeseni še uraden zagon segmenta 5 sončne elektrarne Zlatoličje.
V HSE ob tem še izpostavljajo, da v skupini še naprej stavijo na izrabo obnovljivih virov, kot so sonce, voda in veter in želijo tudi v prihodnje ohraniti vodilno vlogo proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov. Tako nadaljujejo z razvojnimi aktivnostmi izdelave zahtevane dokumentacije in izgradnjo novih, tudi plavajočih sončnih elektrarn ter pospešitvijo drugih potencialnih projektov obnovljivih virov energije – črpalnih hidroelektrarn (ČHE Kozjak, ČHE Trbovlje, nadgradnja ČHE Avče in ČHE Plužna), vetrnih elektrarn (VE Ojstrica, VE Rogatec, VE Paški Kozjak), malih hidroelektrarn (mHE Pesnica, mHE Ceršak in mHE Zadlaščica) in geotermičnih elektrarn (izkoriščanje obstoječih vrtin na območju Lendave). Poleg tega nadaljujejo tudi postopke umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi v prostor s ciljem pridobitve celovitega gradbenega dovoljenja za načrtovane prve tri elektrarne HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke. Veliko upov pa vlagajo tudi v projekte povezane z vodikom, pri čemer je bilo projektu treh držav o vzpostavitvi Severnojadranske vodikove doline, v katerem so vodilni partner, že dodeljenih 25 milijonov nepovratnih evropskih sredstev.