Za sončne sprejemnike 50 milijonov evrov

V zadnjem petletnem obdobju je bila v Sloveniji podprta izgradnja 8.716 sistemov sončnih sprejemnikov, za kar je Eko sklad namenil 9 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 1,7 milijona evrov ugodnejših kreditov.

Kot pojasnjujejo v Agenciji za prestrukturiranje energetike (ApE), je po letih razvoj enakomeren in še ne daje videza večjega komercialnega preboja tehnologije. Razvoj na področju sončnih sprejemnikov za proizvodnjo toplote je v zadnjih letih vezan povsem na nepovratne spodbude, ki jih Eko sklad daje za investicije  v postavitev sistemov sončnih sprejemnikov. Eko sklad je v obdobju od 2008 do 2012 podprl izgradnjo 8.716 sistemov v skupni vrednosti 10,8 milijonov evrov. Po grobih ocenah so občani za postavitev solarnih sistemov angažirali še okoli 40 milijonov lastnih sredstev.  

Letos so nepovratne finančne spodbude za investicije do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar največ 150 evrov na kvadratni meter za ploščate sprejemnike, 200 za vakuumske in 75 za sprejemnike v samogradnji. O tem več informacij na http://www.ekosklad.si.   

V petletnem obdobju je bilo v izgradnjo sistemov sončnih kolektorjev investirano skupaj okoli 50 milijonov evrov. Iz podatkov Eko sklada je razvidno, da imamo relativno kontinuirano investiranje, ki pa je vse vezano predvsem na nepovratne spodbude.

Kako je z uresničevanjem ciljev?

Mnogi se sprašujejo, ali na tem področju dosegamo zastavljene cilje? Kakšni so ti cilji? Ali je prav, da v času gospodarske krize spodbujamo premožnejše, ki si vgradnjo tovrstnih sistemov lahko privoščijo?  

»Odgovori na ta vprašanja so po eni strani pozitivni, ker smo dosegli določeno stopnjo popularizacije in interesa ljudi za izrabo sonca kot naravnega vira. Po drugi strani pa je tudi res, da še ni bil dosežen bistven napredek niti pri povečevanju obsega instaliranih količin niti pri povečanju interesa slovenske industrije za proizvodnjo opreme, pa tudi ne na področju investiranja po principu pogodbeništva, kar seveda ni dobro in zahteva določen premislek in spremembe, da bi dosegli tudi te cilje,« je dejal direktor ApE Franko Nemac.  

Nadalje je pojasnil, da se je v tem času cena kurilnega olja pomembno povečala, kakovost sistemov bistveno izboljšala, kar pomeni, da bi nekdo moral to ljudem ustrezno predstaviti in dokazati z izračuni. Nekateri ljudje namreč potrebujejo ustrezne informacije, da se odločijo o ekonomski upravičenosti prehoda na sončno energijo, ne glede na subvencije. Drugi, ki nimajo finančnih sredstev, pa bi potrebovali celo popolno financiranje sistema sončnih sprejemnikov. Za take primere bi bilo po njegovih besedah verjetno dobro razviti in podpreti sistem pogodbenega financiranja s strani specializiranih institucij.   

»Pogodbeno financiranje pomeni, da zunanji partner sistem postavi, ga financira in mu ga uporabnik odplača v določenem obdobju, preko nižjih stroškov za energijo. Tak sistem bi bil, na primer, primeren za energetska podjetja, ki trenutno izvajajo enake ukrepe podpor kot Eko sklad. Nepovratne spodbude ne morejo biti večne, treba jih je zniževati, pa kljub temu kontinuirano povečevati obseg postavljenih sistemov. Priprava tople vode s sončnimi sprejemniki je cenejša kot s kurilnim oljem ali s plinom. Če pa ni, je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe, da bo,« je še poudaril Nemac. (mj)