Energetika

Za trg energetskega pogodbeništva potrebne spodbude

Na GZS je pred dnevi potekal strokovni posvet o perspektivah energetskega pogodbeništva in financiranja prenove stavb v Sloveniji v obdobju 2020-2030.
Za trg energetskega pogodbeništva potrebne spodbude

Posvet je 27. februarja pripravil Center za energetsko učinkovitost, ki deluje v okviru Inštituta Jožef Štefan (IJS). Tematskim predavanjem je sledila razprava o usmeritvah in aktivnostih za razvoj trga storitev učinkovite rabe energije (URE) in perspektivah financiranja energetske prenove stavb.

Pri energetskem pogodbeništvu (EPO) gre za pogodbeno razmerje, ki lastniku objekta ali naprave omogoča izboljšanje energetske učinkovitosti in s tem znižanje stroškov za energijo. Ukrepe in financiranje teh ukrepov mu zagotovi podjetje za energetske storitve, te pa se običajno ‒ odvisno od pogodbenega dogovora ‒ poplača iz znižanih stroškov za rabo energije.

Na tem področju je Slovenija v preteklosti naredila že velike korake, a vseh ovir še nismo premostili, sta na današnjem posvetu na GZS v Ljubljani uvodoma izpostavila mag. Damir Staničić iz CEU IJS in vodja CEU mag. Stane Merše, ki se mu zdi področje stavb dober primer, kako ta model čim bolj uspešno prenesti še na ostale storitvene sektorje, gospodinjstva in industrijo. Ključni izziv pa Merše vidi v povezovanju vseh akterjev na tem kompleksnem področju, kjer se CEU že od leta 2001 vključuje v različne evropske projekte, da bi znanje o EPO prenesel v Slovenijo.

Razlog za usmerjanje Slovenije v EPO je bil, kot je spomnil Staničić, primanjkovanje finančnih sredstev. Sicer star, a učinkovit poslovni model naj bi prinašal številne pozitivne učinke: ekonomsko upravičenost in uspešnost projektov, prenos tveganj na ponudnike in olajšanje tehnične izvedbe naročnikom, merjenje prihrankov, dolgoročno stabilnost sistema, zagotovljeno pomoč pri financiranju posameznih projektov ter transparentnost posameznih projektov.

Staničić se je strinjal, da smo bili v Sloveniji do sedaj pri izvajanju EPO precej inovativni. »Izvajamo vse modele EPO, ki obstajajo tudi v Evropi, na primer pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo in prihrankov energije, vitko energetsko pogodbeništvo in zeleno energetsko pogodbeništvo. Čaka pa nas še zelo dinamičen razvoj na tem področju ter nadaljnje diskusije o trajnostnem energetskem pogodbeništvu,« je med drugim povedal Staničić.

O izzivih za podjetja je spregovoril tudi Luka Komazec, direktor podjetja GGE, ki se je iz zagonskega podjetja razvilo v enega ključnih ponudnikov storitev na tem področju. Po njegovem mnenju so razlogi za majhno število ESCO podjetij v Sloveniji predvsem visoke ovire za vstop v panogo, povezane s financiranjem ter kompleksnostjo in dolgotrajnostjo razvojnih ciklov ESCO projektov. Manjša podjetja s težavo vzdržijo skozi 12 ali 18 mesecev trajajoče cikle in pri tem ohranijo finančno stabilnost.

Ob pomanjkanju znanja pri kadrih in stroških, ki izhajajo iz potrebe po novih kadrih, pa je situacija še razumljivejša, je dejal Komazec in ocenil, da je bilo za razvoj ESCO trga pri nas že veliko narejenega, v prihodnje pa bi potrebovali več tehnične in finančne pomoči ter garancijskih shem, ki bi omogočale uspešnejše delovanje manjših podjetij na trgu.

Staničić je pojasnil, da poskušajo manjša podjetja v stanovanjskem sektorju in industriji bolje povezovati ter tako zagotavljati kompleksne storitve, a pri nas je zaradi drugačne stanovanjske strukture treba pripraviti drugačne ukrepe, medtem ko v Evropi obstajajo primeri preselitve cele soseske za obdobje trajanja celovite prenove. Na to je  mag. Hinko Šolinc, direktor Eko sklada, kjer so specializirani za spodbujanje okoljskih naložb, odgovoril, da imajo stanovanjski bloki v teh primerih enega lastnika. V Sloveniji pa - z izjemo novih blokov, kjer energetska prenova načeloma ni potrebna - teh primerov ni.

Primere dobrih praks sanacije stavb skozi EPO in možne skupne ukrepe na lokalni ravni je predstavil Rajko Leban iz Goriške lokalne energetske agencije (GOLEA). Po njihovih izkušnjah je na trgu premalo ponudnikov in premalo odziva, zato se dostikrat odločijo za javno-zasebno partnerstvo, pri čemer je največ projektov na področju energetske sanacije stavb, daljinskega ogrevanja, javne razsvetljave, manj pa trajne mobilnosti in energetsko učinkovite komunalne infrastrukture. Kot je med drugim še dejal Leban, je  projektna pisarna pripravila uporabna navodila, ki javni upravi, občinam in zavodom olajšajo razumevanje postopkov. (mj)

 

 

 

povzeto po sporočilu za javnost
O avtorju