Za uspešen boj proti energetski revščini potrebno vključevanje več sektorskih politik

Kot so zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje je sredstva za zmanjševanje energetske revščine v Sloveniji treba porabiti na čim bolj učinkovit in transparenten način. Na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) so opravili številna posvetovanja in razgovori z nevladnimi in drugimi institucijami, s katerimi so želeli ugotoviti dejansko stanje na tem področju. Pregled stanja je pokazal, da je za uspešen boj proti energetski revščini potrebno vključevanje več sektorskih politik, tako s področja sociale, zdravstva, okolja, gospodarstva in politike. Predvideni nosilci za zagotovitev subvencioniranja ukrepov so MzI, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Eko sklad.

MzI na področju energetske revščine aktivno sodeluje pri pripravi ukrepov. Velik poudarek je na ukrepih, povezanih z energetsko sanacijo gospodinjstev, kakor tudi podpore za ozaveščanje in izobraževanje o energetsko učinkovitih ukrepih. Tu gre izpostaviti dva ukrepa, in sicer Shemo pomoči za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih za ranljive skupine prebivalstva in Shemo pomoči za energetsko prenovo za ranljive skupine prebivalstva.

V Operativnem programu evropske kohezijske politike je za obdobje 2014-2020 namenjeno pet milijonov evrov za reševanje energetske revščine s subvencioniranjem ukrepov učinkovite rabe energije v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki. Ukrepi bodo namenjeni investicijam, svetovanju in ukrepom za spremembe vedenjskih navad. Da bi odpravili oziroma zmanjšali energetsko revščino in podprli ranljive odjemalce, bo treba izvesti kombinacijo različnih ukrepov, pri čemer je izboljšanje energetske učinkovitosti najboljši dolgoročni ukrep. Cilj je izvedba ukrepov URE v povprečni vrednosti deset tisoč evrov na stavbo v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki z namenom, da se jim stroški za energijo posledično zmanjšajo.

Skladno z Operativnim programom za kohezijsko politiko 2014-2020 in predvidenim načrtom porabe sredstev za subvencioniranje ukrepov učinkovite rabe energije je izvedba subvencioniranja predvidena do leta 2022. Predvidena dinamika financiranja znaša 500 tisoč evrov Kohezijskega sklada s pripadajočim nacionalnim prispevkom iz državnega proračuna v letu 2018 ter po milijon evrov Kohezijskega sklada s pripadajočim nacionalnim prispevkom iz državnega proračuna v letih 2019, 2020 in 2021 ter 1,5 milijona evrov Kohezijskega sklada s pripadajočim nacionalnim prispevkom iz državnega proračuna v letu 2022. Za čas po letu 2020 Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 opredeljuje znižanje energetske revščine, z informiranjem o pozitivnih učinkih energetskih sanacij. Za nadaljnje izboljšanje energetske učinkovitosti na področju energetske revščine pa bo pred potekom programskega obdobja 2014-2020 za izvajanje evropske kohezijske politike treba poiskati nove finančne instrumente financiranja zmanjševanja energetske revščine.

V prvem letu je najmanjša poraba sredstev predvidena zaradi vzpostavitve samega sistema, zato bo večji poudarek na sami promociji in osveščanju ciljnih skupin. V letu 2018 je predvidena izvedba ukrepov za odpravo energetske revščine v 50 gospodinjstvih in s tem realizacija desetih odstotkov ciljev tako na finančnem kot vsebinskem področju. Operacijo bo treba fizično in finančno zaključiti najkasneje do 31. oktobra 2022.

Socialno šibke je treba bolje seznaniti z ukrepi in možnimi oblikami pomoči

Program ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih za odpravo energetske revščine bo v okviru nalog za opravljanje javne službe na področju spodbujanja uporabe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije kot promotor predvidoma izvajal Borzen, njegova izvedba pa se bo začela s pridobitvijo odločitve o podpori organa upravljanja. Po omenjenem načrtu porabe kohezijskih sredstev, namenjenih zmanjševanju energetske revščine, bo promotor poiskal zainteresirane izvajalce za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki za reševanje energetske revščine. Promotor je že začel s pripravljalnimi aktivnostmi, vključno s pripravo potrebne dokumentacije, v okviru katere bodo opredeljeni smiselni ukrepi, kriteriji in merila za izbor gospodinjstev. Izvedba prvih investicijskih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije je predvidena letošnjo jesen.

Stoodstotne nepovratne finančne spodbude evropskega Kohezijskega sklada s pripadajočim nacionalnim prispevkom iz državnega proračuna se bodo dodeljevale za izvedbo učinkovite rabe energije v gospodinjstvih z nizkimi prihodki v stanovanjih glede na tip stavbe za eno- in dvostanovanjske stavbe ter tudi za svetovanje, izvedbeno pomoč, informiranje in komuniciranje oziroma obveščanje ciljnih skupin, prav tako pa še za energetske preglede, pripravo dokumentacije in nadzor. Prednost pri pridobivanju sredstev bodo imela gospodinjstva, ki se soočajo z nezmožnostjo plačevanja računov za energijo, imajo hladne in vlažne bivalne razmere, zdravstvene težave zaradi slabih pogojev ter gospodinjstva z nizko energetsko učinkovitostjo.

Predvidenih ukrepov za odpravo energetske revščine v 500 gospodinjstvih je več. Med njimi so izvedba energetsko učinkovite obnove ovoja stavbe ali stanovanja (zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, in/ali izvedba toplotne izolacije, izolacija stropa proti neogrevanemu prostoru, izolacija podstrešja/mansarde, sanacija toplotnih mostov, preprečevanje toplotnih mostov, vgradnja sistemov za preprečevanje dviga kapilarne vlage v konstrukcijah), optimizacija ogrevalnega sistema, zamenjava energetsko potratnih ogrevalnih sistemov z energetsko učinkovitimi ali zaradi prehoda na cenejši energent (v skladu z dopustno zakonodajo za območja), termostatski ventili, uravnoteženje sistema za centralno ogrevanje. Ukrepi zadevajo tudi sistem za pripravo tople sanitarne vode, in sicer gre za zamenjava električnega bojlerja ali drugega manj varčnega načina ogrevanja za pripravo tople sanitarne vode s toplotno črpalko. Med ukrepi pa sta še zamenjava energetsko potratnih porabnikov z energetsko varčnimi porabniki in energetsko svetovanje, izvedbena pomoč, informiranje in komuniciranje oziroma obveščanje ciljnih skupin, energetski pregledi, priprava dokumentacije ter strokovni izvedbeni nadzor.

V izvajanje programa bo vključena tudi lokalna samouprava in več sektorskih politik, predvsem s področja socialnih zadev, vključno s centri za socialno delo, ki bodo v postopku sodelovali le z vidika preverjanja socialnega položaja upravičencev na podlagi kriterijev ter predhodne privolitve posameznika. V okviru programa se bo opredelila baza nepremičnin, katerih vrednost po podatkih Geodetske uprave ne presega 30 tisoč evrov. Ti podatki se bodo posredovali centrom za socialno delo, ki bodo izbrali tiste potencialne prejemnike, ki bi bili primerni za izvedbo ukrepov URE glede na njihov socialni status.

Za zmanjševanje energetske revščine Eko sklad tako kot lani tudi letos izvaja več ukrepov. Na voljo so nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva v višini do sto odstotkov priznanih stroškov naložbe. Mogoč je obisk energetskega svetovalca na domu skupaj z brezplačnim paketom pripomočkov za zmanjšanje rabe energije in vode, ki se izvaja v okviru mreže ENSVET (projekt ZERO), prav tako pa so nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom namenjene tudi etažnim lastnikom za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših večstanovanjskih stavb v višini do sto odstotkov priznanih stroškov naložbe glede na njihov pripadajoči delež financiranja naložbe.

Namen projekta ZERO je sicer opraviti določeno število asistenc, okvirno 300 obiskov letno, pri ciljni skupini občanov. Začel se je v letu 2014 v Zasavju in Prekmurju in se nato razširil na območje celotne Slovenije. Ob obisku na domu svetovalci mreže ENSVET izvedejo meritve z merilniki porabe električne energije in vode, člani gospodinjstva pa izvedo, kako lahko zmanjšajo porabo in s tem povezane stroške. Glede na identificirane potrebe prejmejo pripomočke za učinkovito rabo energije v skupni vrednosti do 50 evrov, ki jih svetovalci po potrebi tudi brezplačno namestijo. O spodbudah Eko sklada za socialno šibke občane obveščajo tudi Centre za socialno delo.

Eko sklad ima za izvajanje tega projekta v letu 2018 na voljo 150 tisoč evrov. V okviru projekta bo izvedena tudi analiza o vzrokih, zakaj se več ljudi ne odloči za asistenco. Analizi bo sledila komunikacijska kampanja, s katero bodo ljudi seznanjali s spodbudami za socialno šibke in jih spodbujali h koriščenju. Da bi čim večjemu številu socialno šibkih omogočili koriščenje ugodnosti, bo v projektu ZERO sodeloval tudi Rdeči križ in še nekaj drugih organizacij. Za naslednje leto pa izvajalci projekta razmišljajo, da bi socialno šibkim občanom povišali delež subvencij tudi pri nekaterih drugih ukrepih.