Prvi del raziskave EIB o podnebju 2021–2022 obravnava pogled ljudi na podnebne spremembe v hitro spreminjajočem se svetu. Rezultati predvsem osvetljujejo, kako državljani dojemajo podnebne spremembe in katere ukrepe v boju proti njim pričakujejo od svoje države.
Raziskava kaže, da 81 odstotkov vprašanih na ravni EU meni, da so podnebne spremembe in njihove posledice največji izziv človeštva v 21. stoletju. Tako meni tudi 76 odstotkov Slovencev, pri čemer obstajajo razlike glede na politično usmerjenost. Med tistimi leve politične usmeritve jih tako meni 83 odstotkov, med tistimi desne politične usmeritve pa 69 odstotkov.
Velika večina (83 odstotkov) Slovencev ocenjuje, da podnebne spremembe vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. To je tri-odstotne točke več kot lani in več kot evropsko povprečje, ki znaša 77 odstotkov).
Kar 79 odstotkov prebivalcev Slovenije (75 odstotkov vprašanih na ravni EU27) meni, da jih podnebna kriza skrbi bolj kot vlado, zato ne verjamejo preveč, da bo Slovenija sposobna izvesti ambiciozni zeleni prehod. Samo 32 odstotkov Slovencev meni, da bo Sloveniji uspelo drastično zmanjšati emisije do leta 2050, kot je bilo dogovorjeno v Pariškem sporazumu. S to oceno se strinja 80 odstotkov politično levo usmerjenih, kar je 39-odstotnih točk več kot med politično desno usmerjenimi (41 odstotkov). Da bo njihovi državi uspelo zmanjšati emisije do leta 2050, meni 42 odstotkov vprašanih na ravni EU27.
Posledično več kot dve tretjini (71 odstotkov) Slovencev podpira strožje vladne ukrepe – podobne tistim v boju proti krizi zaradi covida-19 – ki zahtevajo spremembe v ravnanju ljudi (štiri odstotne točke več kot lani, ko je ta delež znašal 67 odstotkov).
Le osem odstotkov Slovencev še vedno meni, da globalno segrevanje ni posledica človekovih dejavnosti.
Pri vprašanju o tem, na kateri vir energije bi se morala njihova država najbolj opreti v boju proti globalnemu segrevanju, večina (70 odstotkov) prebivalcev Slovenije daje prednost OVE. To je sedem-odstotnih točk več kot evropsko povprečje, ki znaša 63 odstotkov. Podpora OVE v Sloveniji je izrazitejša pri starejših od 64 let (76 odstotkov), pri mlajših od 30 let pa je za osem-odstotnih točk manjša (68 odstotkov).
Prebivalci Slovenije leve politične usmeritve bolj podpirajo OVE kot tisti desne politične usmeritve (95 odstotkov v primerjavi z 89 odstotki). Slovenke veliko bolj podpirajo OVE kot Slovenci (80 odstotkov v primerjavi s 60 odstotki), kar je 20-odstotnih točk razlike. Podpora OVE je podobna v vseh dohodkovnih skupinah: 73 odstotkov oseb z nižjimi dohodki bi podprlo nadaljnji razvoj OVE, v primerjavi s 70 odstotki oseb z višjimi dohodki.
Slovenci na splošno nekoliko bolj podpirajo jedrsko energijo kot drugi Evropejci (14 odstotkov v primerjavi z 12 odstotki), a razlike med spoloma so precejšnje. Moški (23 odstotkov) so veliko bolj naklonjeni jedrski energiji kot ženske (pet odstotkov).
Slovenci so tudi manj kot drugi Evropejci prepričani, da bi se morala njihova država osredotočiti na varčevanje z energijo (deset odstotkov v primerjavi s 17 odstotki).
Večina Slovencev (79 odstotkov) – in tudi v večji meri kot Evropejci na splošno (69 odstotkov) – bi podprla uvedbo davka na izdelke in storitve, ki najbolj prispevajo h globalnemu segrevanju. Uvedbo takšnega davka podpira celo 79 odstotkov Slovencev z nižjimi dohodki. Slovenski anketiranci podpirajo tudi najmanj petletno garancijo za vse električne ali elektronske izdelke (94 odstotkov) in nadomestitev poletov na kratke razdalje s potovanji s hitrimi vlaki z nizkimi emisijami (94 odstotkov). Prav tako dajejo prednost blažjim ukrepom, kot sta krepitev izobraževanja in osveščanje mladih o trajnostni potrošnji (94 odstotkov).
Podpredsednica EIB Lilyana Pavlova je glede rezultatov raziskave, ki se nanašajo na Slovenijo dejala, da je iz njih razbrati, da si velika večina Slovencev želi strožjih ukrepov in orodij, na primer čistejše vire energije, s katerimi bi se lažje borili proti podnebnim spremembam in zaščitili svojo državo pred uničujočimi posledicami podnebnih sprememb. Zdi se, da se Slovenci kot državljani ene najbolj zelenih držav na svetu, zavedajo nevarnosti ter potrebnih rešitev in ukrepov. Zagotovila je, da je EIB pripravljena podpreti in financirati te ukrepe. Veseli jo, da imajo njihovi cilji tako veliko podporo državljanov Slovenije, ki je zgled uspešnega zelenega in trajnostnega razvoja.