V okviru projekta ReMOBIL, katerega glavni cilj je dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti tako na lokalni, regionalni kot tudi državni ravni ter dolgoročno izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti, je Mediana za AMZS in druge partnerje projekta izvedla javnomnenjsko raziskavo na temo trajnostne mobilnosti in uporabe sredstev za trajnostno mobilnost. Cilj je bil preveriti mobilnostne navade prebivalcev Slovenije, oceniti izkušnje s trajnostnimi prometnimi sredstvi (hoja, kolo, skiro, javni potniški promet, souporaba vozil) in preveriti izzive za večjo uporabo trajnostnih prometnih sredstev.
Raziskava je pokazala, da četudi je prehod k trajnostni mobilnosti pomemben za kar 65 odstotkov prebivalcev Slovenije, tovrstne oblike mobilnosti uporablja le manjši del, medtem ko večina svoje poti opravlja z osebnim avtomobilom. Še enkrat več se je potrdila teza, da je v Sloveniji za spremembo mobilnostnih navad in zmanjšanje števila vozil na naših cestah nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa. Ko bo javni potniški promet ustrezna alternativa osebnemu avtomobilu, torej, da bomo z javnim prometom svoje poti opravili vsaj enako hitro, udobno in cenovno ugodneje, ga bo uporabljalo več državljank in državljanov.
Podatki kažejo, da le manjši del anketiranih uporablja trajnostne oblike mobilnosti, pri njihovi uporabi pa prednjačijo predvsem mladi, upokojenci in prebivalci urbanih okolij, ki imajo ustrezen dostop do javnega potniškega prometa in ne morejo uporabljati avtomobila. Večina vprašanih (65 odstotkov) uporablja avto, skoraj polovica pravi, da se po opravkih peljejo sami s svojim avtomobilom (47 odstotkov), več kot tretjina isto pravi za pot v službo ali šolo (36 odstotkov). Z vidika trajnostne mobilnosti je pozitiven delež tistih, ki obvladljive razdalje premagujejo s trajnostnimi oblikami mobilnosti (55 odstotkov).
Najpogostejši razlog za uporabo javnega potniškega prometa je pomanjkanje parkirnih prostorov (48 odstotkov), 43 odstotkov Slovencev pa pravi, da javni promet uporablja, ker se jim zdi boljše za okolje. Med neuporabniki prednjačijo razlogi, da pot z avtomobilom opravijo hitreje kot z javnim prevozom (63 odstotkov), slabe povezave med lokacijami (59 odstotkov) in neprimeren urnik (56 odstotkov).
Odgovor na vprašanje o pomembnosti dejavnikov mobilnosti nakazuje, da je najpomembneje pot opraviti kar najhitreje, kolikor je mogoče (71 odstotkov), sledita pa samostojnost oziroma neodvisnost pri odločanju in cena poti (oba 61 odstotkov).
Kot je dejal vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar, jih rezultati javnomnenjske raziskave niso presenetili, saj so podobno ugotovili že s spletno raziskavo o mobilnostnih navadah Slovencev, ki so jo izvedli oktobra 2020. Kot so že mnogokrat izpostavili, je v Sloveniji za spremembo mobilnostnih navad in zmanjšanje števila vozil na naših cestah nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa. Ko bo javni potniški promet ustrezna alternativa osebnemu avtomobilu, ga bo uporabljalo več državljank in državljanov. To bi morala biti tudi usmeritev naše države v luči nedavno sprejete odločitve Evropskega parlamenta o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 in zasledovanju cilja EU o podnebni nevtralnosti. Zgolj zamenjava pogona v avtomobilih ne bo rešila vsakodnevnih zastojev in drugih izzivov, ki jih prinaša uporaba avtomobila kot hrbtenice slovenske mobilnosti.
Ob tem je dodal še, da razpršena poselitev, kakršno imamo v Sloveniji, za učinkovit javni prevoz predstavlja oviro, zato bo verjetno osebno vozilo še kar nekaj časa poglavitno prometno sredstvo. Je pa to vozilo lahko okolju prijaznejše, bolj zasedeno, del delitvene ekonomije in podobno. Poleg učinkovitega javnega prometa bo v prihodnje treba razmišljati tudi o prevozih na zahtevo, združevanju voženj, multimodalnosti in podobno.
Javnomnenjska raziskava je del aktivnosti projekta ReMOBIL, ki je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Finančni mehanizem EGP predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.