To je ključno sporočilo poročila družbe Allianz Research o aktualnih dogajanjih v evropskem elektroenergetskem sistemu. Analitiki omenjene družbe izpostavljajo, da so glavna grožnja evropskim načrtom o razogljičenju družbe do leta 2050 neustrezna energetska infrastruktura in pomanjkanje trga prožnosti. Tako naj bi na eni strani zaradi zamud pri izgradnji prenosnega omrežja na priključitev čakalo za več kot 800 GW vetrnih in sončnih elektrarn, na drugi pa se posamezni trgi srečujejo z veliko nestanovitnostjo cen oziroma z visokimi cenami v času največjega povpraševanja in negativnimi cenami v času presežne proizvodnje, kar vse negativno vpliva na oblikovanje končnih cen električne energije v EU. Te bi sicer z ustreznimi naložbami v omrežja in odpravo zamašitev na mejah ter vzpostavitvijo mehanizmov prožnosti lahko že do leta 2035 zmanjšali za 11 odstotkov, do leta 2040 pa celo za 30 odstotkov, a bodo ob tem potrebna tudi velika vlaganja v posodobitev in nadgradnjo obstoječega elektroenergetskega omrežja. Ta naj bi do leta 2050 dosegla kar 2,3 bilijona evrov oziroma naj bi na letni ravni dosegla skoraj 91 milijard evrov oziroma v primeru zastavljenega cilja o 90-odstotnem zmanjšanju emisij že do leta 2040 celo 100 milijard evrov. Od tega naj bi bilo kar 56 odstotkov vseh potrebnih naložb namenjenih distribucijskemu omrežju, polovico vsega denarja pa naj bi šlo za dograditev omrežij v Nemčiji, Franciji in Italiji. Do leta 2050 naj bi na evropski ravni vložili še 694 milijard evrov v nadgradnjo prenosnega omrežja, pri čemer bi bilo treba že do leta 2030 podvojiti tudi čezmejne prenosne zmogljivosti in ustrezne skladiščne zmogljivosti.
Ob tem ni treba poudarjati, da gre za zelo zahtevne finančne izzive, ki pa jih je, kot pravijo v družbi Allianz Research, z ustreznimi ukrepi vendarle mogoče zmanjšati. Mednje sodi vzpostavitev učinkovitega trga prožnosti, povezovanje trgov ter izraba presežkov obnovljive energije za proizvodnjo v drugih sektorjih. Vršne obremenitve in potrebo po shranjevanju presežkov energije je mogoče uspešno zmanjšati tudi z uporabo pametnih števcev, pri čemer bi bilo mogoče za do deset odstotkov zmanjšati tudi porabo energije v gospodinjstvih. Precej pa si analitiki obetajo tudi od vključitve v omrežje električnih vozil oziroma dvosmernega polnjenja, kar naj bi tudi prispevalo k povečanju stabilnosti omrežja in zmanjšanju potreb po dodatnih vlaganjih v omrežje.
Ker se Evropa sooča s fiskalnimi omejitvami in naraščajočimi vojaškimi izdatki, zanašanje izključno na javno financiranje naložb v omrežje ni možno in bo treba za premostitev letne finančne vrzeli v višini 30 do 50 milijard evrov uporabiti tudi druge možnosti, kot so financiranje s pomočjo zasebnega kapitala, uvedba novih finančnih instrumentov in poenotenje regulativnih okvirov. Pri tem bi po mnenju analitikov omenjene družbe, strukturne reforme oziroma napredek pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov in ustanovitev neodvisnega upravljavca elektroenergetskega sistema, dodatno izboljšale kapitalske tokove, optimizirale načrtovanje omrežja in izboljšale čezmejno trgovanje z električno energijo. Pomembno vlogo pri učinkovitem zagotavljanju potrebnega kapitala pa naj bi imela tudi krepitev instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) in uvedba drugih mehanizmov financiranja na ravni EU (pospešena izdaja zelenih obveznic, uvedba prehodnih skladov, ciljno usmerjene davčne spodbude).