Začela se je gradnja 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo-Krško

V naselju Vrhek nad Tržiščem, na začrtani trasi 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo-Krško, je 30. novembra potekala priložnostna slovesnost, na kateri so direktor direktorata za energijo mag. Janez Kopač, direktor Elesa mag. Milan Jevšenak in predsednik nadzornega sveta Elesa dr. Jaroslav Berce postavili temelje prvemu izmed 227 stebrov bodočega daljnovoda.
Kot je v pozdravnem nagovoru poudaril mag. Milan Jevšenak, gre v primeru tega daljnovoda za enega najpomembnejših prenosnih projektov v zadnjih letih, s katerim bo omogočen prenos električne energije po najkrajši poti iz vzhodnega »proizvodnega« dela države v osrednji in zahodni »porabniški« del Slovenije. Nova 400 kV daljnovodna povezava med Beričevim in Krškim bo hkrati omogočila sklenitev 400 kV omrežja, ki je po razpadu jugoslovanskega omrežja ostalo nezazankano, na slovenskem ozemlju. S tem se bo bistveno povečala stabilnost delovanja slovenskega prenosnega omrežja. Nov daljnovod pa bo hkrati zagotovil prenos električne energije iz več smeri, s čimer se bodo povečali tudi varnost, zanesljivost in optimalno delovanje celotnega slovenskega elektroenergetskega sistema.
V Elesu smo imeli v zadnjih letih, je nadaljeval mag. Milan Jevšenak, predvsem odprtja zgrajenih objektov za ograjami razdelilnih transformatorskih postaj. Tokrat pa smo se preselili k našemu glavnemu poslanstvu – prenosu električne energije in daljnovodu, ki nam bo to omogočal. Brez zgrajenih potrebnih daljnovodov je naša dejavnost manj zanesljiva in manj racionalna. Ob tem zgodovinskem trenutku je mag. Milan Jevšenak še poudaril, da je pri umeščanju 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo-Krško v prostor Eles vzpostavil pomembno zaupanje z lokalnimi skupnostmi na celotni trasi in izrazil pričakovanje o korektnem sodelovanju vseh tudi pri njegovi gradnji, saj je to najboljši način, da bomo čim prej prišli do tega pomembnega objekta za vse porabnike električne energije v Sloveniji.
Župan občine Sevnica Srečko Ocvirk pa je v svojem nagovoru poudaril, da so občani postopkov umeščanja velikih državnih objektov v prostor že precej vajeni, saj je občina del posavske energetske regije, v kateri se gradi in v katero je umeščenih že vrsta energetskih objektov. Kot je dejal, se v občini zavedajo, da je proizvodnja energije z vidika zagotovitve nacionalne samooskrbe z energijo zelo pomembna industrija in nacionalno bogastvo. Vendar pa ob tem cilj občine ni varovanje prostora za velike in moteče infrastrukturne energetske projekte, temveč, da ti projekti prinašajo razvoj in zagotavljajo dolgoročne razvojne učinke. Na območju sevniške občine bo, kot je dejal, potekalo 12,6 kilometra ali 15 odstotkov celotne trase daljnovoda, nameščenih pa bo 36 stebrov, kar pomeni precejšen poseg v prostor. Ob tem je izrazil upanje, da se bo dosedanje dobro in korektno sodelovanje z Elesom kot investitorjem in izvajalci nadaljevalo tudi v času gradnje, pri čemer naj bi bila sklenjena pogodba o sanaciji javne infrastrukture po zgraditvi daljnovoda dobra podlaga za izpeljavo sanacije poškodb javne infrastrukture in vrnitev podobe okolja po končani gradnji v prvotno stanje.
Direktor direktorata za energijo mag. Janez Kopač pa je poudaril, da moramo biti ob začetku gradnje 400 kV daljnovoda Beričevo-Krško po vseh zapletih in dolgotrajnih postopkih, ki so ga spremljali, predvsem veseli. Kot je dejal, stojimo na odprtju gradbišča ta hip največjega daljnovoda v Evropi, in to v času, ko se evropska in svetovna zgodovina pišeta na novo. V tej novi ureditvi bodo preživeli le narodi, ki se bodo znali pravočasno odzvati na potrebe novega časa. Ob tem je opozoril, da so postopki, ki jih Slovenija ima v zvezi z umeščanjem infrastrukture v prostor, odločno predolgi in marsikdaj v rokah posameznih uradnikov, ki v njih premalo tvorno sodelujejo. Za zagotovitev uspešne prihodnosti bo po njegovem mnenju Slovenija morala prepoznati, da je upravljanje prostora ključna razvojna funkcija in da je okoljsko ministrstvo najbolj pomembno razvojno ministrstvo. Vsi zapleti, s katerimi se je v več desetletjih srečeval ta projekt, pa bi morali biti v opomin, da je treba takšne projekte izpeljati odločneje in hitreje, drugače v globalnem konkurenčnem boju ne bomo preživeli.

Daljnovod z izjemno dolgo zgodovino

Daljnovod Beričevo-Krško je sodil v sklop zgraditve jugoslovanskega 400 kV omrežja Nikole Tesle in naj bi bil zgrajen še pred začetkom obratovanja jedrske elektrarne v Krškem pred tremi desetletji. Zanj je bilo že leta 1979 pridobljeno lokacijsko dovoljenje, pobrane izjave lastnikov za služnost in izveden posek gozda na trasi. Pomanjkanje denarja za naložbe je gradnjo ustavilo in s tem je zastaralo lokacijsko dovoljenje. Ponovni poskus oživitve gradnje pet let pozneje tudi ni obrodil sadov. V tem času je bil zgrajen 400 kV daljnovod Zagreb-Reka in gradnja daljnovoda Beričevo-Krško v okviru jugoslovanskega elektroenergetskega sistema ni bila več tako nujna.
Z osamosvojitvijo Slovenije v začetku devetdesetih let in s tem povezanim samostojnim delovanjem slovenskega elektroenergetskega sistema, je postal omenjeni daljnovod znova nujno potreben, saj slovensko prenosno omrežje nima zazankane 400 kV mreže. Izpad vsakega izmed daljnovodov tega napetostnega nivoja ali večje elektrarne lahko povzroči nestabilnost v delovanju našega prenosnega sistema.
Tako je bila dana zadnja pobuda za gradnjo tega daljnovoda na pristojno ministrstvo pred več kot desetimi leti. Sledil ji je program priprave državnega lokacijskega načrta, izbrana in na vladi je bila potrjena najustreznejša varianta trase, ki se je nato dve leti usklajevala v lokalnem okolju. Konec leta 2005 je bil izdelan in usklajen predlog državnega lokacijskega načrta in zatem še uredba o njem. Končno smo pred dvema letoma pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo daljnovoda. Lani so gozdarji začeli s posekom več kot 40.000 kubičnih metrov lesa. Elesova investicijska ekipa z Borutom Vertačnikom na čelu, pa je v tem času poskrbela za preureditev križanj z obstoječo infrastrukturo in ureditev pripadajočih daljnovodnih polj v RTP Beričevo in Krško.
Dobrih 80 kilometrov dolg daljnovod od RTP Beričevo pri Ljubljani do RTP Krško, poleg NE Krško, bo imel skupno 227 stebrov in bo potekal prek devetih občin: Dol pri Ljubljani, MOL, Šmartno pri Litiji, Litija, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Sevnica, Škocjan  in Krško. Daljnovod bo imel 227 stebrov. Predračunska vrednost daljnovoda in ustreznih daljnovodnih polj v obeh razdelilnih transformatorskih postajah znaša 63,5 milijona evrov. Od tega delež za opremo in delo znaša 43 milijonov evrov. Za odškodnine (služnosti in škode) bo treba odšteti 14 milijonov evrov in 6,5 milijona evrov za druge stroške (študije, projekti, preizkusi). Eles bo polovico investicijske vrednosti te naložbe pokril z lastnimi sredstvi, polovico sredstev pa zagotovil iz že odobrenega posojila Evropske investicijske banke.

Namesto razkošne slovesnosti pomoč Mihi Ermanu

Začetek gradnje dolgo pričakovanega in nujno potrebnega daljnovoda Beričevo-Krško se bo v zgodovino elektrogospodarstva zagotovo vpisal kot eden pomembnejših dogodkov v samostojni Sloveniji. In čeprav po svojem pomenu in obsegu sodi ta hip tudi med največje tovrstne projekte v Evropi, se je Eles odločil, da namesto razkošnega slavnostnega odprtja in pogostitve ob odprtju gradnje daljnovoda  pripravi skromnejšo različico in raje nameni donacijo v vrednosti tri tisoč evrov Mihi Ermanu iz Šentjanža. Osemletni Miha ima zelo hudo in redko bolezen - sistemsko mastocitozo. Pri tej bolezni je najpogosteje prizadet kostni mozeg, pa tudi drugi organi. Miha je te dni odšel v Anglijo na presaditev kostnega mozga. Njegovo zdravljenje v tujini lahko traja tudi pol leta. Stroške zdravljenja, prevoza in bivanja za enega od staršev bo pokrila zavarovalnica. Za pokritje drugih stroškov, ki jih petčlanska družina z brezposelno materjo in očetom, ki dela polovični delovni čas, potrebuje za Mihovo zdravljenje, so v občini Sevnica zbirali sredstva na različne načine. Eles se je kot družbeno odgovorno podjetje, ki z novim daljnovodom prihaja tudi v občino Sevnico, priključil akciji z željo, da se Mihu uresniči največja želja in ozdravi.

Brane Janjić