Leta 2004 sta bila podpisana Protokol k Pariški konvenciji in Protokol k Bruseljski dopolnilni konvenciji, po osemnajstih letih pa so podpisnice na slovesni predaji ratifikacijskih listin 17. decembra 2021 omogočile, da bosta oba protokola končno začela veljati. Podpisnice obeh protokolov so ob predaji listin predale tudi pisma, s katerimi so depozitarjema obeh konvencij, Sekretariatu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in belgijskemu zunanjemu ministrstvu predlagale, da oba protokola začneta veljati s 1. 1. 2022. Protokola zagotavljata, da bodo žrtve škode, nastale zaradi jedrske nesreče, lahko zahtevale več odškodnine: v skladu s protokolom k Pariški konvenciji bo odgovornost operaterja znašala najmanj 700 milijonov evrov in javna sredstva, zagotovljena v skladu z Bruseljsko dopolnilno konvencija bodo znesek dopolnila do 1,5 milijarde evrov, kar je močno povečanje od prejšnjih 5 milijonov SDR (Special Drawing Rights - posebne pravice črpanja) oziroma 125 milijonov SDR. Revidirana Pariška konvencija zdaj predvideva tudi najmanj 70 milijonov evrov v primeru nesreč v objektih z nizkim tveganjem oziroma 80 milijonov evrov med prevozom jedrskih snovi. Za telesne poškodbe ali izgubo življenja bodo žrtve lahko vložile zahtevke v daljšem časovnem obdobju (30 let po jedrski nesreči namesto 10 let) in za širši razpon povzročene škode, kot so gospodarska izguba, stroški preventivnih ukrepov in ukrepov za ponovno vzpostavitev prizadetega okolja.
Revidirana Pariška konvencija bo tudi razširila svoje geografsko področje uporabe, tako da bo žrtvam iz nekaterih držav, ki niso pogodbenice Pariške konvencije, omogočila, da vložijo zahtevke v primeru, da utrpijo škodo ali izgubo zaradi ionizirajočega sevanja, ki je posledica nesreče v jedrski napravi ali prevoz jedrskih snovi, za katerega je odgovoren jedrski operater s sedežem v državi Pariške konvencije. To bo na primer v primeru držav brez jedrskih objektov in držav z nacionalnimi režimi jedrske odgovornosti, podobnimi tistemu, ki ga je vzpostavila Pariška konvencija, ki omogoča enakovredne vzajemne koristi državi Pariške konvencije, kjer se je nesreča zgodila.
Z obema protokoloma bo pariško-bruseljski režim postal mednarodni režim jedrske odgovornosti, ki zagotavlja najvišji zajamčeni znesek odškodnine, ki je na voljo potencialnim žrtvam jedrskih nesreč.