Začetek izgradnje odlagališča NSRAO vse bliže

V zvezi s poslanskim vprašanjem, kako daleč smo z izgradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, vlada odgovarja, da gre za jedrski objekt, katerega umeščanje v prostor se je formalno začelo že sredi leta 2004. Takrat je tedanji minister za okolje in prostor podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO, v postopku priprave državnega lokacijskega načrta pa je bilo treba izvesti tudi celovito presojo njegovih vplivov na okolje. V okviru celovite presoje vplivov na okolje za odlagališče NSRAO je bila nato pripravljena vsa potrebna dokumentacija in v letu 2006 tudi okoljsko poročilo, ki je bilo javno razgrnjeno. Ugotovitev okoljskega poročila je bila, da je odlagališče NSRAO ob izvedbi omilitvenih ukrepov sprejemljivo. Decembra 2009 je bila izdana Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško, s katero sta bila potrjena lokacija in tip odlagališča. Z uredbo je bil določen koncept odlaganja z odlaganjem v silose. V okviru nadaljnjega načrtovanja odlagališča in pridobitve okoljevarstvenega soglasja ter gradbenega dovoljenja je bilo pripravljeno Poročilo o vplivih na okolje in v letu 2017 vložena vloga za pridobitev okoljevarstvenega soglasja po Zakonu o varstvu okolja. Poročilo o vplivih na okolje ocenjuje »da gradnja, obratovanje in v prihodnosti opustitev dejavnosti odlaganja NSRAO ob upoštevanju kumulativnih vplivov ter vseh predvidenih ter v poročilu predlaganih dodatnih omilitvenih ukrepov ne bo povzročala prekomernega obremenjevanja okolja in je z okoljevarstvenega vidika sprejemljiva«.
Za odlagališče NSRAO trenutno v Sloveniji poteka javna razgrnitev poročila o vplivih na okolje. Ker gre v tem primeru za aktivnosti, ki imajo tudi čezmejne vplive na okolje, je tudi že bilo izvedeno obveščanje sosednjih držav ter zaključena posvetovanja z vsemi državami, razen s Hrvaško, kjer poteka še zadnja faza tehničnih posvetov. 
Vlada je še pojasnila, da se bosta gradnja in obratovanje odlagališča financirala iz sredstev Sklada za razgradnjo NEK in iz državnega proračuna za tisti del radioaktivnih odpadkov, ki ne izvirajo iz dejavnosti NEK. Stroški se bodo med Sklad za razgradnjo NEK in državni proračun razdelili na podlagi dejansko odloženih prostornin radioaktivnih odpadkov. Skupna vrednost odlagališča je sicer bila po cenah iz junija 2018 ocenjena na dobrih 184 milijonov evrov z DDV. Investicija zajema stroške umeščanja v prostor, načrtovanja in gradnje odlagališča ter zaprtje odlagališča in nadomestila lokalni skupnosti v tem času. Vrednost investicije pa ne zajema stroškov obratovanja in dolgoročnega vzdrževanja odlagališča po njegovem zaprtju. Ocenjeni stroški gradnje in opreme odlagališča sicer predstavljajo četrtino celotne investicije.