Začetek remonta v NEK

Danes se je v Nuklearni elektrarno Krško (NEK) začel redni remont, ki bo predvidoma trajal 35 dni, po besedah direktorja NEK, Staneta Rožmana, morda celo kak dan več. Gre za redno zaustavitev, ki je namenjena predvsem zamenjavi jedrskega goriva in ostalih aktivnosti, ki se izvajajo po zaključku gorivnega ciklusa. To je obdobje 18 mesecev, ko se izrabi energetski potencial jedrskega goriva in obratovanje brez zamenjave ni več možno. V NEK je to že šesti 18-mesečni ciklus, začeli pa so ga po letu 2000, ko so celovito posodobili opremo, s čimer je bilo omogočeno obratovanje v podaljšanem gorivnem ciklusu, pred tem pa je bilo obdobje 12-mesečno. Od začetka obratovanja je to že 26. gorivni ciklus, začel se je po zaključku remonta 27. maja 2012.

Izjava Staneta Rožmana

Zadnji gorivni ciklus uspešen

V NEK ocenjujejo zadnji gorivni ciklus za uspešnega, to prepričanje pa argumentirajo z obratovalnimi kazalniki. V času med 27. majem 2012 in 30. septembrom 2013 je NEK proizvedla 7.937.460 megavatnih ur neto električne energije, kar je približno na ravni planirane proizvodnje. To je po besedah Rožmana eden od pokazateljev, ni pa edini in ni vedno na prvem mestu. Pomembni so namreč tudi varnostni vidiki obratovanja.

Jeseni 2012 je bila potrebna ročna zaustavitev elektrarne zaradi povečanja naplavin v reki Savi in posledično poslabšanih pogojev hlajenja glavnega kondenzatorja. Februarja letos se je NEK samodejno zaustavila zaradi mehanske poškodbe izolacijskega ventila na glavnem parovodu v sekundarnem delu elektrarne. Ne glede na to, pa je v tem času elektrarna obratovala varno in stabilno ob doslednem upoštevanju upravnih omejitev glede vplivov na okolje, poslovali so družbeno odgovorno, zakonito in gospodarno v skladu z gospodarskim načrtom ter dosegli so vse zastavljene obratovalne cilje. Ob tem je seveda izjemno pomembno, da je elektrarna dosegla zastavljene cilje s področja jedrske varnosti in pripravila pomembne projekte za tehnološko nadgradnjo tudi v programu nadgradnje varnosti, ki pomeni operativno izpolnjevanje zahtev upravne odločbe iz leta 2011 po izrednem varnostnem pregledu in odziv na formalno odobritev podlag za dolgoročno obratovanje.

»Veseli nas, da lahko zagotovimo in ugotovimo, da v preteklih 18-ih mesecih nismo imeli odprtih varnostno obratovalnih vprašanj, kar je seveda izjemnega pomena za dolgoročno obratovanje. Ravno tako lahko ocenimo, da so bili vsi okoljski vplivi daleč izpod upravnih omejitev. Sem sodijo kontrolirani izpusti radioaktivnih snovi preko destilatov, tako tekočinski kot v zrak, znotraj omejitev je potekala tudi toplotna omejitev reke Save. Tudi v kritičnih trenutkih sušnega obdobja v letu 2013 in izjemno visokih temperatur je bila omejitev spoštovana in smo obratovali na polni zmogljivosti. Spoštovali smo tudi specifične omejitve o uporabi odvzemne vode, ki ga zahtevata vodno in okoljsko dovoljenje,« je pred začetkom remonta zatrdil Rožman.

Nekatere značilnosti zadnjega obdobja

Zadnji gorivni ciklus po besedah Rožmana zaznamuje več značilnosti. Junija 2012 je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) zaključila upravni postopek z odobritvijo celovitega programa nadzora staranja opreme, kar je eden od pomembnih predpogojev za predvideno podaljšanje obratovanja elektrarne, ki tako po treh desetletjih komercialnega obratovanja vstopa v drugo polovico obratovalne dobe. To NEK-u omogoča iz prvotno načrtovanih 30 let obratovanja - 60 let, seveda ob spoštovanju predpisanih predpostavk.

Jeseni 2012 objavljeno končno poročilo Evropske komisije o izrednih varnostnih pregledih vseh evropskih jedrskih elektrarn ali tako imenovanih stresnih testih je potrdilo, da ima NEK zelo dobre rezultate in je ustrezno pripravljena na ekstremne zunanje dogodke. Vrsta mednarodnih inštitucij se je ukvarjala z jedrsko varnostjo, na vseh ravneh so se oblikovali načrti nadgradnje jedrske varnosti za bodoča desetletja. To delo še vedno ni končano.

Svetovno združenje jedrskih operaterjev (WANO) je v svojem programu kazalcev obratovalne učinkovitosti definiralo osem kazalcev, ki ilustrirajo obratovanje jedrskih elektrarn z vidika varnosti, zanesljivosti, obratovalnih zmožnosti, nastajanja odpadkov, varnosti osebja itd. Skupni kazalec obratovalne učinkovitosti tako prikazuje uspešnost obratovanja jedrske elektrarne in upošteva vse WANO-kazalce z določeno utežno vrednostjo. V letu 2012 je skupni kazalec obratovalne učinkovitosti, ki lahko dosega vrednosti od 0 do 100, za NEK znašal 97,48 in potrjuje uspešnost obratovanja elektrarne.

V NEK niso čakali zaključkov inštitucij in usmeritev, pač pa so delovali proaktivno in korak naprej. Danes so po besedah Rožmana v situaciji, da bolj preverjajo rešitve, ki jih aktivirajo funkcije in sproti spremljajo, kaj drugi nameravajo storiti in preverjajo skladnost s temi pogledi »Veseli nas, da lahko ugotovimo, da je vse, kar smo naredili na področju jedrske varnosti, skladno s temi razmišljanji. Nekatere stvari smo naredili med prvimi,« je zatrdil Rožman.

V zadnjem obdobju so v NEK intenzivno sodelovali z družbo HESS (Hidroelektrarne na spodnji Savi) pri umeščanju hidroelektrarne (HE) Brežice v prostor in pripravi investicijskega programa. Ta HE ima namreč bistvene vplive na obratovalni režim NEK. To problematiko so v NEK sistematično analizirali in zastavili tudi sporazum, po katerem se bodo vse novitete iz tega naslova financirali, spremljajo tudi časovnico HESS-a in bodo vsa odprta vprašanja sproti reševali. Vzporedno s tem so začeli pripravljati obratovalni sporazum za elektrarne na spodnji Savi, kajti želijo, da sta režima dobro usklajena in v fazi obratovanja ne bi prihajalo do presenečenj.

V NEK so precej pozornosti namenili tudi intenzivnemu delu na zakonskem 10-letnem pregledu varnosti, saj morajo še letos predati končno poročilo skupaj z akcijskim načrtom. Gre za drugi 10-letni obdobni varnostni pregled, ki je v skladu z novim obratovalnim dovoljenjem iz leta 2012 .

V preteklih 18 mesecih so v NEK opravili vrsto tehnoloških posodobitev: zaključili nadgradnjo sistema protipožarne detekcije, začeli projekt Programa nadgradnje varnosti, ki bodo v funkciji po remontu 2013, nadaljevali z zamenjavo opreme v stikališču in pripravo za priključitev novega ELES-ovega 400-kilovoltnega daljnovoda Krško–Beričevo in zgradili prostor za shranjevanje mobilne opreme za primer izrednega dogodka.

Kaj se bo dogajalo ob letošnjem remontu?

Vsak remont prinaša neke posebnosti, je povedal Rožman, veliko aktivnosti pa je na nek način rutinskih. Remont je kombinacija različnih zahtevnosti posegov. »Že po običaju je remont vedno izjemo kompleksen, tako po številu aktivnosti vzdrževalnih del, kot s področja tehnološke nadgradnje. Letošnji remont je kombinacija aktivnosti z naslova varnosti in zagotavljanja visoke razpoložljivosti. Računamo, da bomo vstopili v novi obratovalni ciklus s kvalitetnimi posodobitvami in dosledno izvedenimi ter znotraj načrtovanih rokov. Od kvalitete in obsega realizacije je v veliki meri odvisna stabilnost v naslednjih 18 mesecih. Naši cilji za naprej so postavljeni zelo visoko, višje od dosedanjih. Smo v fazi oblikovanja strateškega dokumenta za naslednjih 5 let, kjer želimo svojo obratovalno pripravljenost izkazati z rezultati na področju jedrske varnosti, razpoložljivosti in ostalih vidikov, ki so naša odgovornost, vključno s komunikacijami,« je povedal Rožman.

V času remonta bodo opravili menjavo goriva, preventivne preglede in vzdrževalne posege ter modernizacijo sistemov in opreme. Med večje vzdrževalne posege štejejo: zamenjavo 56 gorivnih elementov, izpiranje usedlin uparjalnikov, zamenjavo vodil detektorjev za meritev porazdelitve moči v jedrski sredici, desetletni remont visokotlačne turbine, meritve debeline cevovodov sekundarne strani z ultrazvočno metodo in po potrebi zamenjavo cevovodov, zamenjavo varnostnih 125-voltnih baterij proge A in 220-voltnih baterij za napajanje ostalih sistemov.

V skladu z dolgoročnim planom investicij nadaljujejo z intenzivno tehnološko nadgradnjo. Med med remontom bodo izvedli okvirno 30 načrtovanih modifikacij, med njimi so: obnova 400-kilovoltnih daljnovodnih polj Tumbri I in II ter izgradnja 400¬kilovoltnih daljnovodnih polj Beričevo I in II (obseg ELES), izgradnja redundantnega 400-kilovoltnega transformatorskega polja ter dokončanje posodobitve obstoječega 400-kilovoltnega transformatorskega polja, zamenjava glavnega transformatorja, nazivne moči 400 MVA, z novim transformatorjem, moči 500 MVA, zamenjava 118 VAC regulacijskih transformatorjev, zamenjava sistema meritve temperature reaktorskega hladila, posodobitev izolacijskih ventilov glavnih parovodov, zaključitev projekta nadgradnje sistema požarne detekcije, zagotovitev varnega dostopa v reaktorski bazen v zadrževalnem hramu, zamenjava osmih ventilov za nastavitev pretoka varnostnega vbrizgavanja v reaktorski hladilni sistem.

Izpeljali bodo tudi dva prva večja projekta iz programa nadgradnje varnosti: vgradnja sistema za odzračevanje in razbremenitev zadrževalnega hrama, ki zagotavlja minimalni izpust radioaktivnih produktov v okolje za primer malo verjetnih težkih nesreč. Sistem zagotavlja celovitost zadrževalnega hrama v pogojih visokih temperatur in nadtlaka ter minimalni nadzorovani izpust v okolje (< 0,1 % hlapljivih in trdnih delcev cepitvenih produktov sredice). Osnovni cilj modifikacije je ohranjati celovitost zadrževalnega hrama, tako se ta ob malo verjetni težki nesreči nadzorovano tlačno razbremeni preko filtrov. Z vgradnjo pasivnih avtokalitskih sežignih peči za vodik bodo ob malo verjetni težki nesreči omejili koncentracijo eksplozivnih plinov (vodika in ogljikovega monoksida) v zadrževalnem hramu.

Kot je povedal tehnični direktor in vodja remonta, Predrag Širola, so poskrbeli, da bodo vsi izvajalci pripravljeni in bodo spoštovali interna pravila. Na delovišču je namreč ogromno število delavcev, večje kot prejšnja leta, kar 1500, iz 30-40 podjetij, pri čemer ima skorajda vsak od 620 zaposlenih v NEK, tudi svoje naloge. »Izvedli smo razne tipe usposabljanja za vse izvajalce, smo dobro pripravljeni, tudi plansko orodje za spremljanje remonta smo izboljšali, zato ne pričakujem presenečenj. Zahtevnost del in intenziteta sta visoki. Verjamem, da smo izbrali prave teme za zamenjavo in da bo to dobro zagotovilo za naslednji gorivni ciklus,« je sklenil Širola.

Stroški remonta so 20-30 milijonov evrov, kar je pribl. razlika med remontnim in ne-remontnim letom. Sredstva imajo lastna.

Vladimir Habjan