Svet EU sprejel sklepe o evropski podnebni diplomaciji po končani podnebni konferenci.
Svet EU je na osnovi sklepov iz julija 2015, v katerih je visoko predstavnico in Komisijo pozval, naj v začetku leta 2016 poročata o rezultatih podnebne konference in njihovih posledicah za podnebno diplomacijo, sprejel kar nekaj sklepov.
Pariški sporazum o podnebnih spremembah je Svet pozdravili kot pomemben mejnik v boju proti podnebnim spremembam in v večstranskem sodelovanju. Pariški sporazum je ambiciozen, uravnotežen, pravičen in pravno zavezujoč dokument. Sprejetje sporazuma in skupna razglasitev načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov 187 pogodbenic pred koncem decembrske konference po mnenju Sveta pomenita pomembno prelomnico za celovito in skupno globalno ukrepanje, sporazum pa bo, ko bo uresničen, dokončno in nepovratno pospešil prehod na podnebno nevtralno svetovno gospodarstvo, ki bo odporno na podnebne spremembe.
Svet je pohvalil pogodbenice konvencije, Združene narode ter perujsko in francosko predsedstvo konference za neumorno prizadevanje in uspešno delo, ki sta pripeljala do sklenitve pariškega sporazuma, in izreka podporo prihodnjemu maroškemu predsedstvu konference.
EU in njene države članice so se pred pariško konferenco in na njej, ob opori na prepričljive rezultate podnebnega ukrepanja doma in skupaj s številnimi drugimi partnerji, povezale v široko 'koalicijo ambicioznih', ki je združila različne regionalne skupine razvitih držav in držav v razvoju. Ta koalicija je imela po mnenju Sveta ključno vlogo pri spremembi dinamike pogajanj v odločilni fazi konference in bi lahko bila vzor za oblikovanje koalicije, ki bi vse pogodbenice pariškega sporazuma spodbujala k pravočasnemu podpisu, hitri ratifikaciji inizvedbi sporazuma v celoti. Poleg tega bi morala diplomacija EU pritegniti vse pogodbenice iz tretjih držav, da bi spodbudili posodabljanje njihovih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov z namenom prizadevnejšega uresničevanja dogovorjenih ciljev.
Da se ohrani pozitivni zagon iz Pariza, po mnenju Sveta potrebujemo trajno politično in diplomatsko delovanje na svetovni ravni. Svet podpira mednarodne podnebne cilje, zato pozdravlja elemente za ukrepe podnebne diplomacije v letu 2016, na osnovi katerih bo za leto 2016 oblikovan podroben akcijski načrt za podnebno diplomacijo s ključnimi sporočili, ki bo imel tri glavne poudarke. In sicer nadaljnje zavzemanje za prednostno obravnavanje podnebnih sprememb v diplomatskih pogovorih, javni diplomaciji in zunanjepolitičnih instrumentih. Svet je izrazil podporo izvajanju pariškega sporazuma in načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov v okviru razvoja z nizkimi emisijami, ki je odporen na podnebne spremembe. Izpostavil pa je še okrepitev prizadevanj, da bi razrešili povezanost podnebnih sprememb, naravnih virov (vključno z vodo), blaginje, stabilnosti in migracij.
Svet je poudaril, da morajo biti podnebne spremembe, ambiciozno in nujno podnebno ukrepanje ter uresničitev zavez s pariške konference še naprej posebne prednostne naloge EU, tudi v dvostranskih in v regionalnih pogovorih na visoki ravni s partnerskimi državami, s skupinama G7 in G20, ZN in v okviru drugih mednarodnih forumov. Poudarili so še, da bi se morali v diplomatskih prizadevanjih osredotočiti tudi na pogajanja v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva in Mednarodni pomorski organizaciji, da se začne reševati problem emisij, pa tudi na pogajanja o spremembi Montrealskega protokola, kar zadeva flourirane ogljikovodike.
Svet se je strinjal, da mora biti zagotovitev globalnega izvajanja ambicioznih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov prednostna naloga. V okviru podnebne diplomacije pa bi bilo treba pri razvojnem sodelovanju EU in držav članic s tretjimi državami v celoti upoštevati obstoječe sinergije podnebnih ciljev s cilji trajnostnega razvoja, kot so bili sprejeti v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in drugih mednarodnih agendah. Naloga podnebne diplomacije je tudi pospeševanje javnih in zasebnih finančnih tokov – tudi s povečanjem njihovega števila–, ki podpirajo nizke emisije in razvoj, odporen napodnebne spremembe, kot je navedeno v pariškem sporazumu.
Nadalje so poudarili, da EU in države članice v skladu s svojimi že sprejetimi zavezami zagotavljajo finančna sredstva, s katerimi države v razvoju podpirajo pri prilagajanju in blažitvi. Svet izpostavlja pomemben prispevek k podnebnemu financiranju iz različnih virov, med drugim tudi iz Zelenega podnebnega sklada. Še ena od vlog podnebne diplomacije je spodbujanje in podpora pobud, kot sta pobudi skupine G7 za zavarovanje podnebnega tveganja in za obnovljive vire energije v Afriki, newyorške deklaracije o gozdovih, dela, ki v zvezi zzelenim in podnebnim financiranjem poteka pod okriljem skupine G20, ter drugih izvedbenih načinov ob posebnem poudarku na potrebah tistih, ki so še posebno ranljivi zaradi podnebnih sprememb.
Svet poudarja, da si morajo EU in njene države članice še naprej prizadevati za obravnavanje neposrednih in posrednih posledic, ki jih imajo podnebne spremembe za mednarodno varnost. Zato bi se, na primer morala EU v okviru svoje globalne strategije zoperstaviti strateški in večplastni grožnji, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. EU, države članice in partnerske države bi morale obravnavati morebitne destabilizirajoče učinke podnebnih sprememb (tudi na migracije, prehransko varnost, zanesljiv dostop do virov, vode in energije, širjenje epidemij ter socialno in ekonomsko nestabilnost), med drugim z ocenami podnebnega tveganja in podpiranjem krepitve zmogljivosti. V povezavi s tem EU z zanimanjem pričakuje nadaljnje delo Varnostnega odbora ZN glede podnebnih sprememb.
Svet EU je soglašal, da podnebne spremembe prispevajo k migracijam, povezanim z nestabilnimi in negotovimi razmerami v državah ter pomanjkanjem virov. Z nadaljnjo analizo povezav med ranljivostjo zaradi podnebnih sprememb in varnostnim tveganjem bo EU laže določila, na katerih področjih so skupna tveganja še posebno velika in kje so ključne priložnosti za preprečevanje konfliktov in krepitev odpornosti, tudi glede na širši izziv migracij. Eden odključnih vidikov podnebne diplomacije EU bi morala biti praktična podpora politiki ublažitve in prilagajanja v tretjih državah z uresničevanjem in posodabljanjem načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov ter celovitimi dolgoročnimi strategijami za zmanjšanje emisij, katerih cilj bi bil čim prej doseči globalni cilj zmanjšanja emisij in okrepiti odpornost na podnebne spremembe, pri tem pa bi bilo treba upoštevati prednostne naloge tretjih držav in razmere v njih.
Svet je poudaril, da se bo EU še naprej zavzemala za uveljavljanje in varstvo človekovih pravic tudi v okviru podnebnih sprememb in podnebne diplomacije. S tega vidika Svet tudi priznava, da je pomembno zagotoviti polno, enakopravno in dejansko sodelovanje žensk in enake možnosti za vodilne položaje na vseh ravneh odločanja. Podatki namreč kažejo, da so enakost spolov, krepitev moči žensk, njihovo polno in enakopravno sodelovanje ter vodilna vloga v gospodarstvu ključni za trajnostni razvoj, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje.
Svet je visoko predstavnico, Komisijo in države članice, pozval, naj se skladno s svojo vlogo in pristojnostmi še naprej usklajujejo in tesno sodelujejo pri izvajanju podnebne diplomacije EU v okviru vzajemno dopolnjujočih se skupnih pobud, vključno z udejstvovanjem pred letom 2020 in izvajanjem režima po letu 2020 ter splošno usklajenim zunanjepolitičnim delovanjem. Visoko predstavnico in Komisijo je pozval še, naj sodelujeta z državami članicami, da bi na podlagi elementov za ukrepe podnebne diplomacije oblikovali podroben akcijski načrt za podnebno diplomacijo za leto 2016, ter o doseženem napredku in prihodnjih izzivih poročata do poletja 2016.