Poročilo ugotavlja, da je šest gospodarstev zahodnega Balkana napredovalo pri usklajevanju z zakonodajo EU o okolju in podnebju, vključno s prilagajanjem politik, izboljšanimi postopki spremljanja in poročanja ter večjim poudarkom na ciljih zmanjšanja emisij. Kakovost zraka se je izboljšala, kaže se večja uporaba OVE in nove naložbe v infrastrukturo za odpadne vode.
Vendar je bil napredek počasen in glede na analizo Skupnega raziskovalnega središča je treba nekatere težave še rešiti. Ugotovitve so objavljene v poročilu Stanje okolja in podnebja na zahodnem Balkanu, katerega namen je pomagati pri spremljanju napredka in podpreti proces približevanja regije zahodnega Balkana EU.
Študija analizira onesnaževala zraka, emisije toplogrednih plinov, zdravje tal, vodne vire, vpliv na zdravje (kakovost zraka) in kakovost vode. Raziskuje tudi vpliv podnebnih sprememb na padavine, sušo, vročinske valove in gozdne požare na podlagi podatkov za obdobje 1990–2023.
Po ugotovitvah poročila med izzivi ostaja kakovost zraka velik problem tako za regijo kot za sosednje države EU, kljub padajočemu trendu letnih koncentracij onesnaževal zraka. Izpusti toplogrednih plinov ostajajo stabilni in ni opaziti bistvenih sprememb skupnih izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2015–2022 (leta 2022 so bili izpusti toplogrednih plinov za 18 odstotkov nižji v primerjavi z letom 1990).
Poleg tega poročilo preučuje degradacijo tal in ključne dejavnike za upravljanje z vodami, kot so pomanjkanje ustrezne infrastrukture, nezadostno čiščenje odpadnih voda in vpliv človekovih dejavnosti.
Kakovost zraka se počasi izboljšuje
Poročilo kaže, da se je kakovost zraka izboljšala v smislu izpolnjevanja letnih omejitev za trdne delce PM 10 in PM 2,5.
Leta 2023 so bile letne povprečne koncentracije PM 10 pod mejo 40 µg/m3 (ki so jo določili nacionalni organi) v skoraj 70 odstotkih vseh merilnih postaj na zahodnem Balkanu, vendar precej nad priporočeno vrednostjo WHO, ki znaša 15 µg/m3.
Vendar dnevne koncentracije teh glavnih onesnaževal, skupaj z žveplovim dioksidom, dušikovim dioksidom in ozonom, ostajajo previsoke in so pogosto nad mejnimi vrednostmi, ki jih določajo nacionalni organi.
Pravzaprav so zdravstvene posledice slabe kakovosti zraka resnejše v regiji zahodnega Balkana, kjer je stopnja smrtnosti zaradi izpostavljenosti PM 2,5 višja v primerjavi z EU. Stopnja umrljivosti zaradi PM 2,5 je do štirikrat višja na zahodnem Balkanu, z bistveno počasnejšim trendom upadanja.
Elektrarne na premog so še naprej glavni krivec, saj največ prispevajo k izpustom toplogrednih plinov, čeprav trend stagnira, in onesnaževal zraka (CO2, SO2, NOx, PM).
Vendar pa naraščanje bioloških emisij CO2, vključno s tistimi, ki nastanejo pri zgorevanju predvsem biomase in tekočih biogoriv, kaže na postopen prehod na OVE. Leta 2022 so biološki izpusti CO2 v regiji, razen Kosova, za katerega ni na voljo podatkov, narasli za 85 odstotkov v primerjavi z letom 1990 in za 43 odstotkov v primerjavi z letom 2015.
Uporaba trdne biomase v gospodinjstvih predstavlja kompromis med podnebno politiko in politiko kakovosti zraka. Povečan delež tega goriva prispeva k zmanjšanju emisij fosilnega CO2, medtem ko imajo emisije trdnih delcev in črnega ogljika negativne vplive na kakovost zraka in zdravje ljudi.
Trendi padavin kažejo na okrepljene suše v poletnih mesecih v južnih in obalnih območjih ter povečane količine padavin v zimskih obdobjih, kar povečuje tveganje tako za suše kot za poplave.
Te spremembe ogrožajo kakovost vode in vzorce pretoka vode, spremlja pa jih 40–60-odstotno povečanje trajanja vročinskih valov med letoma 2003 in 2023, zlasti vzdolž jadranske obale in regij Kosova, osrednje in severne Srbije.
V zadnjih letih je bilo gozdnih požarov manj, povprečna pogorela površina pa je manjša kot v EU.
Največji izziv erozija tal
Erozija tal izstopa kot najhujša oblika degradacije, s povprečnimi izgubami, ki dosegajo 4,1 tone na hektar letno (še vedno pod regionalnim pragom 10 ton na hektar letno), kar prizadene približno 40 odstotkov celotne površine regije.
K potencialno onesnaženim območjem največ prispeva industrija, predvsem povezana s proizvodnjo in predelavo kovin, kemično proizvodnjo in dejavnostmi, povezanimi s fosilnimi gorivi. Še en pomemben vir onesnaževanja je rudarstvo, skupaj z odlagališči, proizvodnjo gnojil in azbestom ali radioaktivnimi odpadki. Ti pritiski dodatno ogrožajo sposobnost tal, da podpirajo kmetijstvo, ohranjajo ekosisteme in vzdržujejo človekove dejavnosti.
Vendar obravnavanje teh izzivov ovira velika vrzel v znanju, saj se države zahodnega Balkana zanašajo na zastarele podatke o tleh, kar omejuje zmožnost izvajanja učinkovitega spremljanja in strategij ukrepov v primerjavi z državami EU.
Pri upravljanju z vodami se države zahodnega Balkana soočajo s številnimi izzivi. Ključni problemi vključujejo odvajanje neobdelane komunalne in industrijske odpadne vode, onesnaževanje zaradi kmetijske dejavnosti ter skupne učinke podnebnih sprememb in spremenjenih vodnih sistemov. Toda prizadevanja za izboljšanje upravljanja z vodami potekajo z ukrepi za uskladitev s standardi EU in tekočimi naložbami.
Ugotovitve poročila pozivajo k okrepljenemu sodelovanju med gospodarstvi zahodnega Balkana, pa tudi s sosednjimi državami EU, da bi obravnavali čezmejno onesnaženje – znotraj in zunaj regije – in okoljske izzive.
Poudarja tudi potrebo po razširitvi in izboljšanju sistemov spremljanja okolja, vključno z boljšim zbiranjem in upravljanjem podatkov, s čimer bi pridobili zanesljive podatke s terena. To je ključnega pomena za boljše razumevanje kritičnih vprašanj, povezanih s kakovostjo zraka, podnebjem, vodo in tlemi, kar je potrebno za razvoj učinkovitih politik.
Finančni instrumenti, kot so instrument za predpristopno pomoč, načrt rasti za zahodni Balkan in Sklad za reforme in rast za zahodni Balkan, predstavljajo ključno priložnost za odpravo vrzeli, ki jih ugotavlja poročilo.