Nekateri pomembnejši poudarki iz letnega poročila družbe Energetike Ljubljana za poslovno leto 2018.
Energetika Ljubljana je leto 2018 zaključila s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 682.252 evrov, kar je nad načrtovanim zneskom (202.641 evrov). Celotni prihodki so znašali 138.677.616 evrov, celotni odhodki pa 137.995.364 evrov. Rezultat iz poslovanja je pozitiven v višini 328.411 evrov in je višji od načrtovanega in glede na preteklo leto. Glede na preteklo leto so v letu 2018 povečali prodajo plina in električne energije končnim kupcem zaradi višjega tržnega deleža na slovenskem trgu. Količine prodane toplote in distribucije zemeljskega plina pa so manjše, na kar je najbolj vplivalo gibanje zunanjih temperatur v zimskih mesecih, ko je potreba energije za ogrevanje največja.
Po zapisu v poročilu poslovodstva, ki ga je podpisal direktor Samo Lozej, je Energetika Ljubljana leto 2018 preživela v poslovno nezavidljivem položaju. Trgi, na katerih delujejo, so se soočili s številnimi pretresi, ki so rezultirali predvsem v dvigu cen, najprej emisijskih kuponov, zatem v dvigu cen energentov, tako premoga kot plina in električne energije. Vse to je neposredno vplivalo tudi na cene njihovih storitev. Zavedajoč se, da delujejo tako na odprtih kot reguliranih trgih prodaje energije, ki se jim morajo ves čas prilagajati oz. so od njih odvisni, so morali pozornost usmerjati v optimizacijo poslovanja na vseh področjih.
Poleg projekta PPE-TOL še vrsta aktivnosti
Leto 2018 za družbo Energetiko Ljubljana ni bilo samo poslovno zahtevno, ampak tudi spodbudno, predvsem z vidika razvoja proizvodnih virov. Kot so poudarili, so največji korak uspeli narediti v sklopu največje energetsko-okoljske naložbe, to je v izgradnji plinsko-parne enote, s katero se bo do leta 2022 večina premoga umaknila iz Ljubljane. Lani so izvedli ključni del razpisa za dobavo glavne-tehnološke opreme, v začetku aprila 2019 pa so podpisali pogodbo z grškim Mytilineosom.
V letu 2018 so bili uspešni tudi pri obnovi in gradnji omrežij. Obnove vročevodnega in plinovodnega omrežja so v glavnem potekala na območju Mestne občine Ljubljana (MOL). Oskrbo s plinom so začeli izvajati tudi na območju Občine Grosuplje, kjer bo le-ta do leta 2021 potekala iz skladišča utekočinjenega zemeljskega plina.
Na področju oskrbe uporabnikov so sledili cilju najboljše možne kakovostne oskrbe. V ta namen so v letu 2018 izvedli več pozitivnih premikov in pridobili nova znanja in izkušnje, predvsem v povezavi s trgovanjem z energenti. Poleg tega so izpeljali še več drugih pomembnih aktivnosti, med katerimi so posebej izpostavili sodelovanje z Agencijo za energijo na področju reguliranih cen toplote za vročevodni in parovodni sistem ter distribucije zemeljskega plina.
Kot so med drugim še zapisali, so v letu 2018 uresničili večji del načrtovanih nalog in ciljev, kar se odraža tudi na uresničitvi investicijskega načrta. Za investicijske naložbe so porabili 15.581.647 evrov. Od tega je bilo 62 % investicijskih vlaganj namenjenih za obnove in nadomestitve ter 38 % za razvojne investicije.