Slovenija kot država še ni sprejela razvojnega programa na področju energetike in za zdaj še ni sposobna začeti s potrebno energetsko preobrazbo.
Na to opozarjajo v Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), zato so 27 občinam z območja Gorenjske in Zgornjega Posočja podali pobudo za ustanovitev energetsko neodvisne regije. To pobudo so, kot smo že pisali, predstavili v začetku septembra na javni predstavitvi v Kranju, na kateri so bili navzoči predstavniki potencialnih občin za ustanovitev omenjene regije, ter predstavniki Deželne vlade iz avstrijske Koroške.
Kot je dejal Božo Dukić, vodja projekta energetske neodvisnosti iz združenja ZENS, je k pripravi njihove pobude prispevala odločitev Koroške dežele v Avstriji, ki je v skladu z njihovo zakonodajo že sprejela vse potrebne sklepe za prehod v energetsko neodvisno deželo.
»Podoben postopek se bo v prihodnjih mesecih začel v Julijsko/Beneški krajini v Italiji. Cilj je, da tri regije iz treh držav začnejo postopek prehoda v energetsko neodvisno skupnost in z enotnim pristopom pridobivajo nepovratna namenska sredstva od Evropske unije iz projekta Obzorje 2014 - 20,« je povedal Dukić.
Možnost, ki jo dopušča slovenska zakonodaja
Pobuda za začetek ustanavljanja energetsko neodvisne regije Gorenjske in Posočja je bila podana vsem občinam na Gorenjskem (Kranj, Kamnik, Komenda, Cerklje, Jezersko, Preddvor, Šenčur, Naklo, Tržič, Žirovnica, Jesenice, Kranjska gora, Bled, Gorje, Bohinj, Radovljica, Škofja loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Žiri); v Gornjem Posočju (Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija in Cerkno) ter občinam iz severnega ljubljanskega območja (Vodice in Medvode). Kot so dejali v ZENS-u, je omenjenim občinam skupno njihovo nastajanje na porečju slovenskih rek Soče in Save ter poznavanje proizvodnje električne energije z rabo kinetične energije tekočih voda. Prav tako so vse občine bogate tudi z gozdovi.
»Slovenska zakonodaja dopušča možnost, da zainteresirane občine ustanovijo organ »skupne občinske uprave za energetsko področje«. Vstop v takšno skupnost se opredeli s sprejemom ustreznega občinskega odloka vseh ustanoviteljic. Po trenutni veljavno zakonodaji država prispeva za delovanje takšne skupnosti 50 odstotkov sredstev,« je pojasnil Dukić.
Druga pot, ki jo vidijo v združenju ZENS, pa je sklenitev pogodbe med občinami udeleženkami na osnovi prostovoljnega pristopa z enotnim ciljem, to je ustanovitev energetsko neodvisne skupnosti, kateri osnovni cilj je prehod v energetsko neodvisnost. Financiranje delovanja takšne skupnosti bi bilo sorazmerno številu prebivalcev v posamezni občini.
»Cilj energetsko neodvisne skupnosti je, da se ob enakih pogojih vsem svojim prebivalcem in drugim pravnim porabnikom zagotovi dostop do rabe električne energije za njihove potrebe ter dostop do rabe trajnih in obnovljivih energetskih virov po dostopnih cenah, katere bodo ugodnejše od cen v času energetske odvisnosti. Drugi, verjetno še pomembnejši cilj, pa je zmanjševanje vplivanja na podnebne spremembe in izboljšanje našega ozračja,« je dejal Dukić.
Kaj pomeni prehod v energetsko neodvisnost?
Nadalje je vodja projekta energetske neodvisnosti povedal, da je vsem znano, da v vsakodnevnem življenju uporabljamo fosilne energente za proizvodnjo električne energije, za potrebe našega transporta in seveda za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode.
»Zadnji znan podatek iz statistike je, da smo pridobili 17,8 odstotkov energije iz trajnih energetskih virov (seveda prevladuje proizvodnja iz HE), ostalo je uvožen energent, razen TEŠ z lignitom. Podatkov o porabi fosilnih (uvoženih) energentov nimamo natančnih, razen podatka, da smo v preteklem obdobju uvozili za 2,6 milijarde evrov teh energentov. Natančne podatke bomo lahko pridobili za posamezne občine ob noveliranju njihovih lokalnih energetskih konceptov,« je pojasnil Dukić.
Prehod v energetsko neodvisnost po njegovih besedah pomeni zmanjšanje rabe fosilnih energentov za potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne vode v gospodinjstvih in v vseh javnih objektih v upravljanju občin ter v drugih državnih inštitucijah. To naj bi nadomestili z rabo trajnih energetskih virov, kot so geotermalna energija, energija podzemnih in površinskih voda ter biomasa. Proizvodnjo električne energije naj bi povečali z gradnjo večjega števila HE, potrebno pa bo uvajati tudi net-metering pri pridobivanju sončne energije. Drugi del projekta pa je namenjen elektromobilnosti, za kar bo potreben daljši čas. Pri tem je bistveno, da se naučimo racionalno uporabljati energijo, ki jo imamo na razpolago, je povedal Dukić. Ob tem je še omenil, da Norvežani trenutno razpolagajo že s 5 odstotki električnih vozil.
»Ker bomo prešli na rabo domačih energetskih virov, bomo dosegli dva bistvena cilja: zmanjšali bomo svoje letne obratovalne stroške, denar katerega bomo potrošili, pa bo ostal v Sloveniji. Iz dosedanjih eksperimentov, izvedenih v Sloveniji, je nesporno dokazljivo, da prehod na domače trajne in obnovljive energetske vire pomeni zmanjšanje letnih obratovalnih za 50 do 75 odstotkov. Za izvedbo prehoda na domače energetske vire pa bomo lahko odprli večje število novih delovnih mest, ki jih bomo še povečali z vgradnjo potrebne opreme domače proizvodnje. Več o potrebnem času za prehod bomo lahko opredelili, ko bomo ugotovili, koliko projektov bo potrebno izvesti. In takrat bodo znani tudi investicijski stroški oz. bo podana vsaj ocena. Investicija v menjavo energetskega vira se poplača iz ustvarjenih prihrankov in je tako povračilna doba od 7 do 15 let, seveda računano brez nepovratnih sredstev, ne glede iz katerega naslova,« je pojasnil Dukić.
Financiranje prehoda v energetsko samostojno regijo
Kako pa je s financiranjem omenjenega projekta? »Z ustanovitvijo skupnosti in določitvijo njene oblike delovanja se bo določil tudi način financiranja začetnih korakov. Zavedati se moramo, da bo prvi takšen projekt učenje za vse in bo tudi država hotela ali morala najti obliko subvencioniranja takšnega projekta, saj bo vse skupaj le izpolnjevanje sprejetih obveznosti do EU. Pri izdelavi finančnih konstrukcij pa je potrebno računati tudi na možnost, ki jo bo ponudil projekt Obzorje 2014 - 20 in seveda priprava kvalitetnih projektnih prijav. Pri takem pristopu bo prinašala formula »tri regije - tri države« svojo veliko prednost. Ob prvih izvajanjih tovrstnih projektov pa je pričakovati tudi bistveno večjo fleksibilnost naših bank, saj bodo sčasoma ugotovile, da je vlaganje kapitala v energetiko vedno donosna investicija in ob takem pristopu vedno več denarja ostaja na domačih tleh,« je med drugim še poudaril Dukić.
Miro Jakomin