Na konferenci je bila tudi zaključena Knjiga pravil za implementacijo Pariškega sporazuma.
V Glasgowu so bile dosežene okrepljene zaveze. Indija bo dosegla podnebno nevtralnost do leta 2070 in 50 odstotkov obnovljivih virov energije do leta 2030. ZDA je sprejela Dolgoročno podnebno strategijo za podnebno nevtralnost, Koreja posodobila svoj NDC na 40 odstotkov v primerjavi z letom 2018, Nigerija pa bo podnebno nevtralna do leta 2060.
Podnebna konferenca COP26 se je zaključila z ministrskim segmentom, kjer so pogajanja prešla v sklepno fazo na politični ravni. Na pogajanjih so ministri skušali doseči soglasje o določitvi novega kolektivnega finančnega cilja, o novih ali posodobljenih nacionalno določenih prispevkih in dolgoročni podnebni strategij, o časovnih okvirjih in o pravilih za mednarodne ogljične trge ter pravilih glede transparentnosti pri poročanju. Mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor in trenutno predsedujoči svetu za okolje, je poudaril, da je zelo zadovoljen, da je slovensko predsedstvo lahko prispevalo k skupnemu rezultatu, zavzemali so se za sprejetje celovitega in uravnoteženega izida za zagotovitev napredka v dobro vseh. V končni izjavi so se države zavzele za okrepljeno ukrepanje na področju blaženja v trenutnem ključnem desetletju, saj bo za dosego cilja 1,5 stopinje potrebno zmanjšati emisije CO2 za 45 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 2010. Unija si je prizadevala zagotoviti visoke ambicije na vseh področjih. Vztrajala je pri več elementih: sklicevanju na znanost, procesih za ohranjanje zagona, pozivanju k ambicioznim NDC in strategijam za dosego ničelnih neto emisij do sredine stoletja, pa tudi pri nujnosti povečanja podnebnega financiranja za pomoč državam v razvoju, vključno za prilagajanje na podnebne spremembe.
Pri finančnih vprašanjih smo doslej dosegli dober napredek. Številne razvite države so se na tem zasedanju zavezale, da bodo svoje finančne prispevke za države v razvoju povečale, tako da bo cilj 100 milijard USD letno predvidoma v naslednjih letih dosežen. Poleg tega pa se je na tem zasedanju začel proces o pomoči razvitih držav državam v razvoju za določitev novega kolektivnega finančnega cilja po letu 2025. Države, ki še niso posredovale svojih novih ali posodobljenih Nacionalno določenih prispevkov in Dolgoročnih podnebnih strategij, so bile pozvane, da to storijo najkasneje do naslednjega zasedanja COP. Prav tako so vse države pogodbenice bile pozvane, da okrepijo svoje NDC do konca leta 2022, skladno s ciljem Pariškega sporazuma in zadnjimi znanstvenimi ugotovitvami. Tako je bil sprejet dogovor o sklicu letnega ministrskega srečanja glede krepitve podnebne ambicije do leta 2030. Na konferenci je bila tudi zaključena Knjiga pravil za implementacijo Pariškega sporazuma. Sprejeta je bila tudi globalna zaveza za metan, s katero so se države podpisnice zavezale, da bodo zmanjšale emisije metana za 30 odstotkov do leta 2030. Ravno tako je bila sprejeta izjava o gozdovih in rabi tal.