Vabljeni predavatelj zadnjega konferenčnega dne je bil dr. Jérôme Bucalossi, direktor IRFM (Institut de recherche sur la fusion magnetique) CEA, ki je predstavil dosežke in načrte na področju razvoja fuzijske tehnologije. Poudaril je pomen mednarodne platforme WEST tokamak, ki je namenjena podpori ITRU, predvsem testiranju visokotemperaturnih komponent za ITER. Dodatno pa s pomočjo platforme testirajo tudi superprevodne magnete, ki omogočajo obratovanje naprave z dolgimi, več kot 10-minutnimi pulzi.
Odločilen prispevek simulatorja NEK k visoki usposobljenosti operaterskih ekip in stabilnemu obratovanju elektrarne
Sledili so prispevki domačih in tujih strokovnjakov s področja jedrske fuzije in plazemske tehnologije, izobraževanja in usposabljanja ter regulatornih vidikov jedrske energetike.
Matjaž Žvar iz NEK je v sklopu o izobraževanju in usposabljanju predstavil vlogo simulatorja NEK pri krepitvi zanesljivosti in stabilnosti proizvodnje električne energije ter uresničevanju vizije NEK, biti zgled jedrske varnosti in odličnosti na globalni ravni. »Simulator, ki je popolna kopija kontrolne sobe, je aprila letos obeležil 20-letnico svojega delovanja. Sedemnajstega aprila 2000 se je namreč na njem začela usposabljati prva operaterska posadka. Danes ga redno uporabljamo za usposabljanje obratovalnega osebja in osebja za ukrepanje ob izrednih dogodkih,« je poudaril Žvar in dodal: »Simulator uporabljamo na različnih področjih, zato tudi rezultate beležimo s številnimi kazalniki. Poleg odločilnega prispevka, ki ga ima simulator v visoki usposobljenosti operaterskih ekip, se je izboljšala tudi razpoložljivost proizvodnje. Od leta 2000, ko smo začeli z usposabljanji na simulatorju, imamo bistveno manj samodejnih zaustavitev. Seveda pa je ta kazalnik skupen rezultat dela, izboljševanja številnih procesov in ozaveščanja vseh zaposlenih v NEK na različnih področjih, kamor poleg stalnega usposabljanja sodijo tudi vzdrževanje, proizvodnja, inženiring in druga področja.
Simulator NEK je tudi prvi primerek simulatorja na svetu, ki so ga leta 2017 v celoti virtualizirali, tako da ga lahko poganjajo z vsakega računalnika, neodvisno od računalniške strojne opreme, ki bi čez čas zastarala. V svetu, kjer so bili v letu 2019 le trije tovrstni simulatorji, je prepoznan po svojih zmožnostih simuliranja skoraj neomejenega števila scenarijev.
V sklopu o izobraževanju in usposabljanju je predaval tudi Jan Malec z odseka za reaktorsko fiziko, Institut »Jožef Stefan«, ki je predstavil izkušnje učenja reaktorske fizike s pomočjo simulatorja raziskovalnega reaktorja v času epidemije COVID-19 in z njo povezanega zaprtja prostorov in izobraževalnih procesov. »Simulator raziskovalnega reaktorja TRIGA, ki smo ga leta 2017 razvili na Institutu, v dejanskem času simulira spremembe moči reaktorja, temperaturo goriva in reaktivnost. V letu 2019 smo razvili tudi nov termodinamični model,« je poudaril Malec in dodal, da ima simulator 240 unikatnih uporabnikov, aktivno ga uporabljajo kot izobraževalno orodje na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Konferenco so zaključili s sklopom o regulatornih in zakonodajnih vidikih jedrske energetike, v katerem sta predavala Ana Stanič iz E&A Law (o evropskem okoljskem pravu, pomembnem za jedrske objekte) in Janez Češarek z Uprave RS za jedrsko varnost (o varnosti transporta radioaktivnih snovi).
Podelili nagrade za najboljše prispevke, med nagrajenimi tudi slovenska avtorja
Tretji konferenčni dan je delovna skupina za ravnanje z jedrskim gorivom pri mednarodni organizaciji IFNEC (International Framework for Nuclear Energy Cooperation), katere članica je tudi Slovenija, v okviru konference izvedla tematsko sekcijo o razvoju mednarodnih odlagališč in o ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom. Izvedbo sestanka delovne skupine, ki ji predsedujeta Sean Tyson iz ZDA in Tomaž Žagar, je finančno podprlo tudi ministrstvo za energijo ZDA.
V sekciji so sodelovali predstavniki Švice, Slovaške, Hrvaške, Slovenije in ZDA, ki so se strinjali, da je srednja Evropa zanimiva z vidika razvoja mednarodnih ureditev ravnanja z jedrskimi odpadki, saj na tem območju že obstajajo izkušnje glede sodelovanja med državami pri načrtovanju ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in visoko radioaktivnimi odpadki.
V okviru konference so podelili nagrade za najboljše prispevke, med nagrajenci sta tudi slovenska avtorja. V kategoriji najboljši posterski prispevek sta nagradi prejela Bor Kos (skupaj s soavtorji Henri Weisen, Patrick Blanchard, Jerémie Dubray, Basil Duval, Duccio Testa, Matteo Vallar, Luka Snoj) za posterski prispevek z naslovom TCV tokamak neutron shielding assessment and upgrade in Julio Benaviddes Rodriguez (skupaj s soavtorji Oriol Costa Garrido, Gonzalo Jimenez, Leon Cizelj) za prispevek Thermo-mechanical analysis of a dry storage system.
Nagrado za najboljša mlada avtorja sta skupaj s soavtorji prejela Andrej Žohar (za prispevek Water Activation Experiment and Calculations at JSI TRIGA Research Reactor) in Markus Petroff (Experimental Investigation on Debris Bed Quenching with Additional Non-Condensable Gas Injection).
Organizatorji zadovoljni z rezultati letošnje konference, skoraj 200 registriranih udeležencev
Kot je poudaril predsednik programskega odbora konference izr. prof. dr. Luka Snoj, so organizatorji zadovoljni z rezultati konference, ki je zabeležila 198 registriranih udeležencev iz 21 držav vsega sveta, od tega 107 udeležencev iz 6 držav v živo. Predstavili so 107 strokovnih prispevkov, od tega 48 predstavitev v živo, ostalo pa so bile posterske predstavitve.
»Letošnjo konferenco smo prvič v skoraj 30-letni zgodovini konferenc Nuclear Energy for New Europe izvedli hibridno in tako dokazali, da lahko gre življenje naprej kljub težkim in nepredvidljivim okoliščinam, povezanim s COVID-19. To nam omogočajo zanesljive tehnologije, pri tem pa moramo seveda upoštevati zakone narave. Kot to velja na sploh za proizvodnjo električne energije iz jedrske elektrarne, ki se je v času epidemije izkazala z visoko stabilnostjo obratovanja in pomembno prispevala k samooskrbi Slovenije z električno energijo, velja v prenešenem pogledu tudi za zanesljivo izvedbo naše tradicionalne mednarodne jedrske konference,« je zadovoljen Snoj in dodaja, da so se na konferenci zbrali raznoliki deležniki: raziskovalci, oblikovalci politik in odločevalci, upravni organi, upravljalci, operaterji, industrija in drugi.
»Strinjali smo se, da je jedrska energija za kratko- in dolgoročno prihodnost človeštva pomemben nizkoogljični in trajnosten vir energije. Je področje s številnimi razvojnimi priložnostmi. Zaradi svoje tehnološke in družbene kompleksnosti pa terja vpletenost in sodelovanje najboljših strokovnjakov s praktično vseh znanstvenih in strokovnih področij ter neprestano raziskovanje in razvoj v najširšem pomenu.«
Tudi predsednik Društva jedrskih strokovnjakov doc. dr. Tomaž Žagar je zadovoljen z uspešno izvedbo konference kot ene osrednjih aktivnosti za uresničevanje poslanstva društva. Poudarja, da je za to v veliki meri zaslužna mlada in zagnana organizacijska ekipa, hkrati pa izpostavlja doslednost vseh udeležencev dogodka. »Konferenco smo organizirali z upoštevanjem strogih navodil NIJZ, povezanih z uporabo mask in zagotavljanjem fizične razdalje, ki so se jih vsi udeleženci strogo držali. Takšno stopnjo zanesljivosti smo med jedrskimi strokovnjaki seveda pričakovali.«
Hibridna izvedba dogodka je omogočila udeležbo na daljavo tudi 80 udeležencem z vsega sveta, na posameznih predavanjih je bilo hkrati prisotnih tudi več kot 50 udeležencev na daljavo. »Odzivi udeležencev na hibridno izvedbo so tako dobri, da bomo to prakso v društvu morda nadaljevali tudi v prihodnje,« napoveduje Žagar in dodaja, da bo prihodnje leto za DJS jubilejno in izjemno aktivno leto. Mednarodna konferenca Nuclear Energy for New Europe 2021 bo namreč že trideseta po vrsti, poleg tega bo društvo v decembru 2021 praznovalo 30-letnico svoje ustanovitve. Po besedah predsednika bodo to obeležili z nizom dogodkov.