Zaključuje se RICOMET

Od ponedeljka na Brdu pri Kranju poteka mednarodna strokovna konferenca RICOMET, na kateri domači in tuji strokovnjaki razpravljajo o zaznavi tveganj in komuniciranju o tveganjih ter o etičnih vidikih izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. Na dogodku sodelujejo družboslovni strokovnjaki s področij komuniciranja, psihologije in medijev ter strokovnjaki s področij ionizirajočega sevanja, varstva pred sevanji, jedrske energije in nuklearne medicine.
V okviru tematskega sklopa konference o zaznavi sevalnih tveganj so na konferenci predavali tudi prof. dr. Iztok Tiselj (IJS), prof. dr. Leon Cizelj (IJS) in doc. dr. Tomaž Žagar (ARAO). Čeprav vsi trije naravoslovno-tehniški strokovnjaki, so se v svojih prispevkih dotaknili predvsem širših družbenih izzivov, povezanih z zaznavo, komuniciranjem in izobraževanjem o sevalnih tveganjih.

Regulatorne odločitve bi morale temeljiti na znanosti, ne pa na ljudskih strahovih

Kot je v svojem prispevku uvodoma poudaril prof. Iztok Tiselj z IJS, se na področju ionizirajočega sevanja in jedrskih tehnologij soočamo z globoko vrzeljo med strokovno utemeljenimi tveganji in strahovi (zaznavo tveganj v javnosti). Vendar se s to percepcijsko vrzeljo srečujemo tudi na drugih področjih sodobnega življenja, kjer strah pred sodobnimi tehnologijami zamegljuje strokovno utemeljeno razpravo, včasih pa celo zakonsko omejuje ali preprečuje uporabo določenih tehnologij, kot je to na primer na področju gensko spremenjenih organizmov.
»Odločitve, ki temeljijo na strokovnih dejstvih in znanosti, so žal uporabne in zaželene le, kadar ustrezajo mnenju javnosti,« je poudaril prof. Tiselj. Opozoril je, da so strokovno neutemeljeni strahovi pred sevanjem močni, regulativa pa se temu, ne glede na ugotovitve in priporočila znanosti, pogosto nekritično prilagaja. Regulativa na področju varstva pred sevanji bi morala temeljiti na realističnih, strokovno utemeljenih ocenah verjetnosti možne škode iz posameznih dejavnosti, ne pa na strahovih splošne javnosti, ki izvirajo iz zgodovinskega spomina ali iz politično oportunih kalkulacij. »Take, strokovno neutemeljene odločitve so namreč za družbo izjemno drage, lahko jo celo paralizirajo pri sprejemanju dolgoročno pomembnih odločitev, kot je na primer o vlogi jedrske energije v energijski mešanici prihodnosti,« je poudaril prof. Tiselj.

Pri razbijanju sevalnih mitov je potrebna previdnost, sicer jih lahko okrepimo

Z njim se je strinjal doc. dr. Tomaž Žagar, direktor ARAO. Dr. Žagar je v svojem prispevku uvodoma poudaril, da je v javnosti že več kot pol stoletja prisoten mit o nevarnosti sevanja radioaktivnih snovi, ne glede na dozo sevanja in še posebej, kadar je govora o sevanju v povezavi z jedrskimi elektrarnami ali objekti za radioaktivne odpadke. »Sodobne, demokratične družbe bi morale svoje odločitve sprejemati na podlagi strokovno utemeljenih in preverjenih informacij. Zato je pred nami pomemben izziv: potruditi se moramo okrepiti sevalno pismenost, ki mora temeljiti na znanstvenih osnovah in ne na percepcijah, ki so včasih bližje mitom,« je poudaril dr. Žagar.
V nadaljevanju je predstavil pristop, ki sta ga na področju komuniciranja o podnebnih spremembah razvila strokovnjaka z dveh avstralskih univerz (priročnik na to temo – Debunking Handbook - je spletno prosto dostopen). Uporabil ga je na dveh konkretnih primerih, povezanih s sevanjem jedrskih elektrarn in radioaktivnih odpadkov. Opozoril je, da je razbijanje mitov na področju sevanja in zdravja občutljivo početje. »Če ne pristopimo premišljeno, lahko dosežemo nasprotni učinek in okrepimo mit, ki smo ga hoteli razbiti. Zato je pomembno, da v komunikaciji uvodoma poudarimo prave, strokovno utemeljene podatke, in ne mita. Ko kasneje navajamo in izpodbijamo napačne informacije, ki tvorijo mit, pa moramo njihovo strokovno neutemeljenost jasno in razumljivo razložiti,« je zaključil dr. Žagar.

Izobraževalno-raziskovalna infrastruktura je odločilna za prihodnost jedrske energetike

V okviru istega konferenčnega sklopa je prof. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na IJS, predstavil pomen raziskav in izobraževanja za izboljšanje zaznav javnosti o jedrski energiji in jedrski varnosti. Uvodoma je poudaril, da so odločitve na področju jedrske energetike dolgoročne: »Ko se odločimo za jedrsko elektrarno, je ta z nami sto ali več let. V tem času se zgodijo pomembne spremembe tako v znanosti kot v družbi na sploh. Zato si moramo na področju jedrske energetike prizadevati za zaposlovanje najboljših kadrov in za nenehna vlaganja v razvoj znanja, tehnologij in obratovalnih izkušenj,« je povedal prof. Cizelj in dodal, da se lahko jedrska energetika tako na globalni ravni, kot tudi v Sloveniji pohvali z odličnimi rezultati na področju zagotavljanja jedrske varnosti. To pa je v veliki meri posledica preteklih vlaganj v raziskave in razvoj.
Ključen izziv za nadaljnji razvoj jedrske energetike je predvsem njena družbena sprejemljivost. Pri  krepitvi sprejemljivosti jedrske energije pa je zaradi zaupanja javnosti prav tako izjemno pomembna vloga jedrskih strokovnjakov iz znanstveno-raziskovalnih organizacij. »Zato je odlična izobraževalno-raziskovalna infrastruktura na področju jedrske energetike odločilnega pomena za prepoznavanje jedrske energije kot razpoložljivega, nizkoogljičnega in ekonomsko konkurenčnega vira energije, ki ima v primerjavi z drugimi viri in tehnologijami najmanjše vplive na zdravje in kakovost okolja,« je zaključil prof. Cizelj.

EU brez enotnega pristopa k izobraževanju o sevanjih

V istem tematskem sklopu je dr. Pavel Gabriel Lazaro iz Romunije predstavil tudi rezultate projekta EAGLE, v katerem so na evropski ravni analizirali pristope k obveščanju in izobraževanju o ionizirajočih sevanjih, dr. Isabel Paiva s Portugalske pa je predstavila izkušnje svoje ne-jedrske države na področju komuniciranja o jedrski energiji in ionizirajočih sevanjih. V projektu EAGLE so med drugim ugotovili, da se učni načrti za izobraževanje o sevanjih med državami EU pomembno razlikujejo.
Konferenco RICOMET so organizirali v okviru izvajanja treh projektov 7. Okvirnega programa EU za raziskave in razvoj: EAGLE (Enhancing Education, Training and Communication for Informed Behaviors and Decision-Making Related to Ionizing Radiation Risks), OPERRA (Open Project for the European Radiation Research Area) in PREPARE (Innovative integrated tools and platforms for radiological emergency preparedness and post-accident response in Europe). Mednarodno srečanje se z delovnimi sestanki projektnih timov EAGLE in PREPARE končuje danes.

Mojca Drevenšek