Kot so zapisali na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je v novi predlog zakona vključen cestni, zračni in pomorski promet, velja pa za tri vrste energentov, torej električno energijo, vodik in zemeljski plin. Ključni cilj zakona je vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki je interoperabilna, varna, razpoložljiva, dostopna in preprosta za uporabo. Ob tem želijo zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest in nazadnje povečati delež vozil na alternativna goriva. Sprejeta zakonodaja bo v prihodnjih letih bistveno pripomogla k razvoju področja in pozitivno vplivala na primerljivost Slovenije z drugimi državami članicami EU, še zlasti na področju elektromobilnosti.
Zmanjšanje emisij za zeleno prihodnost Slovenije
Znano je, da je prometni sektor eden največjih onesnaževalcev in povzročiteljev emisij toplogrednih plinov, obenem pa prispeva znaten delež h končni rabi energije. Slovenija na tem področju odstopa od povprečja Evropske Unije, kjer so emisije iz prometa na ravni približno četrtine, v Sloveniji pa na ravni tretjine vseh emisij. Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55 zahtevata odločno ukrepanje držav članic s ciljem zamejitve in zmanjšanja emisij iz prometnega sektorja oziroma s prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2050, med drugim s prehodom na alternativne energente, zlasti elektriko. V ta namen Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva v prometu in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva.
Žal v Sloveniji delež vozil na alternativna goriva še vedno zelo nizek
V letu 2021 je delež vozil na alternativna goriva, torej na elektriko, vodik, stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter utekočinjen naftni plin v celotnem voznem parku registriranih vozil znašal 1,3 odstotka, od tega pa je delež električnih vozil le dobro polovico odstotka. Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so tako v okviru priprave predloga zakona pripravili čimbolj realne projekcije rasti števila vozil, ki kažejo, da bi naj bilo v letu 2030 ob izvajanju ustreznih podpornih ukrepov v voznem parku okvirno 59.000 vozil na alternativna goriva. Od tega velika večina električnih vozil, okvirno 57.000 baterijskih električnih vozil in priključnih električnih hibridov. Skladno z rastjo vozil na alternativna goriva bo potrebno zagotoviti tudi ustrezno polnilno in oskrbovalno infrastrukturo. Z zakonom na ministrstvu želijo uvesti tri temeljne ravni razvoja infrastrukture za alternativna goriva. Vzpostavlja se strateško načrtovanje infrastrukture za alternativna goriva, s poudarkom na načrtovanje mreže električne polnilne infrastrukture za cestni promet. Koordiniran način načrtovanja upošteva dolgoročne vplive integracije prometa v elektroenergetski sistem, zaradi česar se bo vzpostavila gospodarska javna služba, ki bo zagotavljala in upravljala s podporno infrastrukturo ter priključnimi zmogljivostmi na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje. Zakon opredeljuje zagotovitev dolgoročnega stabilnega namenskega vira za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva, ki bodo prispevali k doseganju okoljskih in energetskih ciljev v sektorju prometa. Gre za delež od letne dajatve za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu, ki ga bo sicer določila vlada z uredbo.