Zakon določa začasne ukrepe za upravljanje povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepe za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepe za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov. Za možnost obvladovanja kriznih razmer na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema ter oskrbe s toploto in da bi se preprečile težko popravljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi povečanega povpraševanja po energiji - predvsem premoga in zemeljskega plina, zmanjšane dodatne oskrbe Evrope s plinom, manjše lastne proizvodnje ter nerezerviranih dodatnih količin plina iz Rusije in manjše proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov kot običajno, je potrebno sprejeti nov zakon z nujnimi ukrepi za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema, zanesljivo oskrbo z energijo, zmanjševanje uvozne odvisnosti in zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov.
S predlogom zakona se sprejemajo ukrepi za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema, ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov. Pod ukrepe za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema spada pristojnost vlade, da v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom v Sloveniji razglasi nižjo ali višjo stopnjo tveganja. Pri višji stopnji je potrebno izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote, zato bo zaradi razmer dopuščeno začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij, ki so na podlagi predpisov za urejanje varstva okolja postavljene za obratovanje elektrarn, naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in kurilnih naprav za ogrevanje, za katere se zahteva okoljevarstveno dovoljenje. Ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo obravnavajo skladiščenje plina in sproščanje obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov. Nosilec bilančne skupine mora zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na dan 1. november v obsegu, ki je enak vsaj 15 odstotkov povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih. Ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov predvidevajo zmanjšanje porabe plina tudi na način, da se pogodbene kazni iz dobavnih pogodb med dobaviteljem in končnim odjemalcem, ki so posledica manjšega odjema plina kot dogovorjeno, ne obračunavajo, prav tako se obračuna omrežnina za nižjo porabo plina, določena je najvišja višina plačil za koncesijo za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije, neposredni nakup električne energije od proizvajalcev, urejajo se ceniki toplote za gospodinjske in druge zaščitene odjemalce, urejen je neposredni nakup električne energije od proizvajalcev, kateri so v 100 odstotni lasti Republike Slovenije ter dano pooblastilo SID banki, da v imenu in za račun Republike Slovenije na podlagi posebne pogodbe o zastopanju opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem in unovčevanjem jamstev, na podlagi katerih se dobaviteljem zemeljskega plina, ki le tega kupujejo na trgih izven EU, omogoči nakup zemeljskega plina, s katerim se bo zagotovilo nemoteno oskrbo odjemalcev zemeljskega plina v Republiki Sloveniji.