29. seja Odbora za HE na spodnji Savi.
Kot je včeraj na svoji 29. seji ugotovil odbor za HE na spodnji Savi, bo veriga hidroelektrarn namesto do leta 2016 kot predvideva koncesijski zakon, zgrajena z dveletno zamudo. Začetek izgradnje HE Brežice se je namreč zaradi zamud pri izdaji okoljevarstvenega soglasja prestavil v letošnjo jesen, glede na terminski plan pa zamuja tudi sprejem državnega prostorskega načrta za HE Mokrice. Večina pozornosti odbora po odprtju HE Krško v začetku junija je veljalo zadnjima dvema elektrarnama, HE Brežic in HE Mokrice.
Po besedah Silvestra Jeršiča, direktorja izgradnje HE na spodnji Savi, je HESS v fazi priprav za začetek energetskega dela izgradnje HE Brežice. Po prvotnem terminskem planu so začetek gradnje načrtovali meseca maja, a žal še vedno teče postopek presoje vplivov na okolje za izdajo okoljevarstvenega soglasja zaradi česar je prišlo do zamude. Potrebne so namreč bile dopolnitve, kar se odraža tudi na postopku. V postopek čezmejnih vplivov na okolje se je vključila tudi sosednja Hrvaška. Maja in junija so potekale javne razgrnitve v Sloveniji, do julija pa bodo končane še na Hrvaškem. V HESS trenutno pripravljajo dokumentacijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za razpis in projekta za izvedbo pripravljalnih del ter javnih razpisov. V prihodnje jih torej čaka pridobitev okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Kot je povedal Jerišič, v HESS računajo, da bodo z gradnjo začeli oktobra 2013. Energetski del stroška HE Brežice Jeršič ocenjuje na 110-120 milijonov evrov.
Viri financiranja HE Brežice pod vprašajem
Aktivnosti javnega razpisa za projektiranje vseh infrastrukturnih ureditev vključno z akumulacijskim bazenom za HE Brežice so v domeni javnega podjetja Infra. Po besedah Aljoše Preskarja, vodje tehničnega sektorja Infre, so že prejeli najugodnejšo ponudbo. Po načrtih naj bi s projektiranjem zaključili do aprila 2014, do avgusta 2014 bodo po načrtih izvedeni javni razpisi za akumulacijski bazen, čigar gradnja naj bi trajala 2 leti, tako da polnitev predvidevajo aprila leta 2016, zaključek vseh del pa leta 2017. Ocena vseh stroškov je 130 milijonov evrov, pri čemer je Preskar opozoril, da so s sredstvi trenutno precej omejeni, kar lahko postopke in gradnjo tudi zavleče.
Viri financiranja gradnje HE Brežice z vsemi ureditvami so po besedah Branka Ravnika v. d. generalnega direktorja Direktorata za okolje trije: vodni sklad (54 milijonov evrov), podnebni sklad in krediti EIB (77 milijonov), pri čemer je problem pridobitev sredstev podnebnega sklada (25), saj so prilivi občutno nižji od planiranih in bo potrebnih več usklajevanj. Vrednost celotne izgradnje naj ne bi presegla 300 milijonov evrov.
Bogdan Barbič, direktor HESS, je ponovno poudaril, da si želijo sprememb zakonodaje, saj je 7-8 letna gradnja ene hidroelektrarne predolga in za državo tudi predraga.
Dopolnitev strokovnih podlag razlog za zamude sprejema DPN za HE Mokrice
Sprejem Uredbe o DPN na vladi RS za območje HE Mokrice je bil podaljšan že dvakrat, s konca leta 2012 na konec marca 2013 in potem še do konca junija 2013. Razloge za zamude sta pojasnila Cveto Kosec z direktorata za energijo, ki je pobudnik, naročnik in plačnik DPN, ter Tjaša Gregorič z Direktorata za prostor. Kot je povedala, je osnovna zamuda posledica pripomb v javni razgrnitvi in dopolnitev strokovnih podlag ter sprejetih dodatkov. Predlog gradiva je zdaj pripravljen za sprejem na vladi, trenutno pa je v medresorskem usklajevanju. V direktoratu upajo, da bi ga vlada lahko sprejela letošnjega julija ali najkasneje jeseni.
Po besedah Jeršiča bo strošek energetskega dela gradnje okoli 100 milijonov evrov, kar pa je le groba ocena, saj investicijski program še izdelujejo, za financiranje pa bodo koristili lastna sredstva. Vrednost neenergetske infrastrukture v Infri ocenjujejo na 95 milijonov evrov, skupaj torej skoraj 200.
HE Krško je, kot je znano, v poskusnem obratovanju, Infra pa namerava dokončati infrastrukturo na območju HE Krško do leta 2015.
Vladimir Habjan