Elektro energija, hčerinska družba Elektra Ljubljana, eden največjih slovenskih dobaviteljev električne energije končnim odjemalcem na trgu na drobno in eno večjih podjetij v trgovini na debelo v Sloveniji, je gospodarska družba, ki mora stremeti za doseganje čim večjega dobička in s tem tudi povečevanjem vrednosti kapitala in stalnemu razvoju podjetja. K slednjemu sodi tudi inovativnost. V duhu ustvarjanja inovacij je zelo pomembno pravilno organiziranje procesa manadžmenta idej, ki je ena od skrivnosti vodje vsake družbe.
Misli iz zgornjega uvoda je v razgovoru z nami podala Dagmar Komar, svetovalka za podporne dejavnosti v Elektro energiji, ki v družbi pokriva pravno, statusno in gospodarsko področje. Čeprav je v družbi, ki obstaja le leto in pol, zaposlena le dobre pol leta, Komarjeva ocenjuje, da je družba v dobri kondiciji in da stremi za tem, da bo v bodočnosti dosegala dobre rezultate. »Vsi se soočamo s konkurenčnostjo, zato tudi ves čas spremljamo celotno dogajanje na trgu in se nanj tudi odzivamo. Prepoznavanje konkurenta na trgu je ključnega pomena, predpogoj za to pa je poznavanje samega sebe, zato se na trgu vse bolj odzivamo proaktivno,« zatrjuje Komarjeva.
Na kakšen način spodbujate inovativnost v vašem podjetju?
V družbi, ki je nastala z izločitvijo, je bilo najprej potrebno vzpostaviti organizacijski ustroj, ob tem tudi vse poslovne funkcije, ki so potrebne za delovanje družbe. V letu in pol je bilo opravljenega veliko dela, tako da družba sedaj polno funkcionira. Poslovni rezultati so zelo dobri, vse aktivnosti pa so usmerjene v zagotavljanje povečevanja vrednosti in dolgoročnega razvoja družbe. Potreba po kreativnem ustvarjanju nove vrednosti nas je spodbudila k pripravi pravilnika o inovacijah. Kot pravnici se mi zdi pomembno, da je področje invencij, izboljšav, novih idej tudi normativno urejeno, a po drugi strani pravna urejenost tega področja pomeni tudi večjo prepoznavnost, ozaveščenost in motiviranost. Ker so prav ljudje generatorji novih idej, je pomembno, da je pri pripravi pravilnika sodeloval tudi svet delavcev. Pravilnik opredeljuje vse oblike invencij – pri čemer je izraz 'invencija' vsaka ideja, ki prinaša kakršnokoli korist družbi – in celoten postopek od pobude, organov odločanja, postopka obravnave, način varovanja inovacij, ugotavljanja in ocenjevanja koristi ter prihrankov. Imamo tudi posebej opredeljen poenostavljen postopek pridobivanja koristnih idej, s čemer želimo zaposlene spodbujati k inovativnosti in ustvarjalnosti.
Koliko je pri spodbujanju inovativnosti pomembno sodelovanje vodstva?
Vodstvo je tisto, ki mora spodbujati zaposlene k ustvarjalnosti in vzpostavljati inovacijsko kulturo. Vodstvo mora zaposlene motivirati k ustvarjanju novih idej, k naklonjenosti spremembam, sprejemanju izzivov in sproščenem sodelovanju. Ves čas je potrebno spremljati in analizirati poslovno okolje in se nanj inovativno odzivati. Zaposleni se morajo zavedati potrebe po prilagajanju spremembam, ki so ključnega pomena in gonilo napredka. Zato bi ob tem izpostavila naše nove produkte, ki smo jih pred kratkim razvili. Ob tem se glede inovativnosti zgledujemo tudi po tujini in razvijamo za naše stranke zanimive in konkurenčne nove produkte. To je npr. produkt 'Zanesljivo top'. Verjamemo, da bi ti produkti utegnili biti naša konkurenčna prednost. Seveda smo ob tem deležni tudi negativnega odziva naših konkurentov.
Koliko so pri inovativnosti pomembni zaposleni? Kaj je po vašem mnenju še pomembno za učinkovito inovativnost v podjetju?
Ena od skrivnosti dobrega vodenja je spodbujanje inovacijske kulture. Zaposleni so generator novih idej, zato je ozaveščeno vodstvo, ki razvija ustrezno kadrovsko politiko, pogoj za razvoj vsake družbe. Verjamem, da z veliko aktivnostmi, ki smo jih do zdaj izvedli, samo potrjujemo, da imamo strokovno in ozaveščeno vodstvo in kompetentne zaposlene z zadostno razvito inovacijsko kulturo. Ker so pri tem prav ljudje motor razvoja, bi ob tem želela izpostaviti nekaj projektov, za katere bi lahko rekla, da tudi sodijo v inovacijsko dejavnost naše družbe, npr.: optimizacija poslovnih procesov, postavitev celostne procesne arhitekture, vzpostavitev sistema kompetenc in ciljnega vodenja. Kot sem že povedala, tako kultura kot tudi usposobljenost in razvoj kadrov ter s tem posledično spodbujanje inovativnosti, se ustvarja z ljudmi – našimi zaposlenimi. Ukvarjamo se s trgovanjem električne energije, ki pomeni tudi obvladovanje velikih tveganj, zato so nam pomembni zaposleni, ki so ustrezno strokovno usposobljeni, motivirani in tudi ustvarjalni.
Ko govorimo o inovacijah na splošno v nekem generičnem smislu, bi rekla, da že s tem, ko so zaposleni vključeni v omenjenih projektih, katerih namen je izboljšanje, racionalizacija in nadgradnja obstoječega stanja, zaposleni soustvarjajo posredno tudi novo vrednost družbe.
Koliko po vašem mnenju vpliva starost ljudi na inovativnost?
Moja ocena je, da je kombinacija starih in mladih najboljša rešitev. Starejši sodelujejo pri generiranju novih idej s svojimi izkušnjami, modrostjo in zadržanostjo, po drugi strani pa so mlajši kolegi izjemno koristni zaradi svoje iskrivosti, novih tehnoloških prijemov in inovativnih idej.
Kako pomembno je komuniciranje pri uveljavljanju inovativnosti v podjetju?
Komunikacija je izredno pomembna. Naše vodstvo daje pomembnost zaposlenemu in predvsem komuniciranju. Komunikacija vpliva na vsak poslovni proces in oblikuje kulturo delovanja družbe. Tu se dotikamo področja sprememb, ki ga je potrebno sprejeti kot povsem normalen pojav, ki je gonilo napredku. Seveda je ob tem pomembno, da se vse spremembe ustrezno skomunicirajo. Po moji presoji ljudje v preteklosti niso bili vajeni sprememb. Današnji čas pa je čas sprememb, zato si moramo končno ozavestiti, da se je treba dnevno soočati s spremembami, jih hitro prepoznavati, se na njih ažurno odzivati in tudi izkoriščati. Táko ravnanje bi nas moralo motivirati k ustvarjanju nove vrednosti, k ustvarjalnosti, inovativnosti. Pravilnik o inovacijah bo tako kot je pri nas običajna praksa, dobro skomuniciran, vse s ciljem, da bodo zaposleni začeli ozaveščeno razmišljati v duhu potrebe po generiranju novih idej. Vsaka sprememba namreč prinaša ljudem določen strah. Zato se ljudje običajno umaknejo, postanejo pasivni, namesto da bi bili proaktivni. Zato je zelo pomembno razvijanje kompetenc. Ta projekt je sedaj v naši družbi v polnem teku, v okvir tega projekta bo zajet tudi načrtovan sistem izobraževanj, razvoj ključnih kadrov ipd. Prav področju razvoja kadrov je pri nas posvečena posebna pozornost. Ob tem bi želela izpostaviti tudi pred kratkim sprejeto strategijo internega komuniciranja.
V kakšni fazi je zdaj pravilnik? Kdaj pričakujete da bo sprejet?
Pravilnik sodi med akte, ki ga morata potrditi tako svet delavcev, kot sindikat. Trenutno (v začetku maja, op. p.) je v fazi obravnave. Verjamem, da bodo potrebni zgolj lepotni popravki, saj smo pravilnik vsebinsko že usklajevali. Predstavljen bo tudi vsem delavcem, kot neka dodana vrednost celotni družbi. Naj omenim, da je inovativnost zaposlenih v naši družbi sprejeta kot posebna vrednota, zapisali smo: 'Zaposleni so ključ do uspeha. So visoko usposobljeni strokovnjaki, ki jih vodita odličnost in izpolnjevanje najvišjih standardov z neusahljivo željo po znanju in razvijanju lastnih talentov. Povezani smo z dolgoletnimi vezmi skupnega sodelovanja, izmenjave idej, znanj in izkušenj, kamor sodi tudi razvijanje novih idej, dajanja novih pobud za izboljšave, novih idej ipd.' Kot drugo vrednoto smo opredelili rast in razvoj in v zvezi s tem posebej zapisali, da pri poslovanju sledimo maksimalnemu in nenehnemu razvoju ter napredku, in sicer z izkušnjami, strokovnostjo, odličnostjo, inovacijami in dovršenimi storitvami. Skratka, inovacije so kot naša vrednota izrecno izpostavljene v okviru poslanstva, vizije in vrednot. Verjamem, da se bodo ideje razvijale še naprej in da bodo vsi zaposleni to ozavestili in sprejeli dejstvo, da so v današnjem času spremembe gonilo nadaljnjega razvoja in napredka.
Ali predvidevate, da bo po sprejetju pravilnika več inovacij?
Inovacij ne moremo razumeti le tehnično, govorimo o invencijah, v ožjem smislu je to vsaka ideja, pobuda, ki jo dajo zaposleni. Zaposleni, ki delajo v delovnih telesih na določenih projektih že s tem, ko ustvarjajo nove produkte, ko delajo na izboljšavah poslovnih procesov, štejemo, da ustvarjajo novo vrednost. Do sedaj ta njihova inovativnost ni bila posebej opredeljena in tudi ne nagrajena, s sprejemom pravilnika pa bodo tudi koristne ideje lahko posebej nagrajene. Poleg denarnih nagrad so predvidene še druge spodbude, za katere verjamem, da določenim ljudem pomenijo celo več kot denar, npr.: napredovanje, priznanja, pohvale, objavljanje prispevkov v internem glasilu, ustvarjanje ugodnejših delovnih razmer, nadaljnje ustvarjalno raziskovalno delo, prednosti pri podeljevanju štipendije, plačevanje študijskega dopusta, udeleževanje konferenc ipd.
Koliko inovativnih zamisli zaposlenih ste v zadnjih letih potem tudi dejansko uresničili v praksi?
O inovacijah konkretno ne morem govoriti. Lahko pa posebej izpostavim npr. pripravljeno novo arhitekturo poslovnih procesov, ali po drugi strani uspešno voden projekt ustanavljanja hčerinskih družb v Srbiji in Bosni, ali morda razvoj novih produktov, ki jih že tržimo. Vse to je potrebno šteti kot rezultat ustvarjalnega, kreativnega dela zaposlenih kot novo dodano vrednost družbi.
Kakšni so bili ob tem prihranki izpeljanih inovacij?
S tem se še nismo posebej ukvarjali, imamo pa v pravilniku to področje natančno razčlenjeno. Pri vsakem predlogu je potrebno oceniti tudi določene prihranke in ga materialno ovrednotiti.
Ali pri prenosu znanja v prakso sodelujete tudi s kakšno od univerz ali raziskovalnih ustanov, in če, v kakšni obliki?
Za določena specifična področja, kjer nimamo svojih ljudi ali nimamo znanja, vključujemo zunanje kompetentne strokovne sodelavce. Učeča družba je izjemno pomembna, zato podpiramo izobraževanja, sodelujemo tudi z Univerzo v Ljubljani, imamo zaposlene študente podiplomskega študija, skratka, vse te poti so tudi usmerjene v pridobivanje dodatnega znanja. Če želiš stremeti k izboljšavam, k povečani vrednosti in tudi dolgoročnemu razvoju družbe, je potrebno delati na vseh področjih.
Vladimir Habjan