Zaradi francoske študije ni potrebno ukrepati takoj

Včeraj je nadzorni svet družbe Gen Energija razrešil direktorja Martina Novšaka zaradi neodgovornega ravnanja v zvezi z jedrsko varnostjo v Sloveniji ter vrste odločitev, ki so vplivale na slabše poslovanje družbe. Kot vršilec dolžnosti je bil za obdobje šestih mesecev imenovan dr.Igor Šalamun. Kot najpomembnejši razlog za odpoklic Novšaka navajajo dopis, ki mu ga je januarja poslal francoski inštitut za jedrsko in sevalno varnost IRSN, v katerem zaradi geoloških in seizmičnih danosti lokacije odsvetuje gradnjo novega bloka ob obstoječi jedrski elektrarni in ga prosijo, da bi s pismom seznanil tudi Upravo za jedrsko varnost RS in upravo Nuklearne elektrarne Krško (NEK).

O tematiki smo se pogovarjali z direktorjem Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) dr. Andrejem Stritarjem.

Vam je znana potresna študija francoskega inštituta za jedrska in radiološka tveganja (IRSN) o potresni ogroženosti lokacije JEK2?

»Ja, videl sem jo že 25. januarja. Naknadno so prispela še dodatna strokovna mnenja in zdaj je vse zbrano. Gre za precej zahtevno gradivo geološke znanosti. Zanimivo je, da stroka nima enotnega mnenja: ta inštitut je napisal takšno oceno, dve ali tri druge ugledne mednarodne organizacije pa imajo drugačnega. Zdaj moramo vse gradivo dobro preštudirati in ugotoviti, kaj to pomeni, ali bo treba zastaviti kakšne ukrepe. Zdi se mi, da ne gre za novosti, kajti že v prejšnjih študijah pred desetletji je bilo jasno, da imata geološka in seizmološka stroka veliko negotovosti okrog ugotavljanja, kakšna je seizmična obremenjenost. S tem smo torej soočeni že ves čas. Stalno opozarjam, da je treba narediti vse, kar je možno za obrambo proti najhujšemu možnemu potresu na tej lokaciji. In marsikaj je že narejenega. To pismo ne nakazuje na dodatne obremenjenosti v smislu tresenja tal, pač pa na možnost potencialnih premikov lokacije zaradi sprememb v tleh.«

Kaj sledi?

»Vsekakor bomo gradivo dobro preštudirali in te strokovnjake tudi povabili k nam. Ugotovili bomo, če so kakšne spremembe v tveganjih in preverili, katera so merila za sprejemljivost tveganj. Študija opozarja tudi na lokacijo NEK. Na podlagi analiz bomo ugotovili, ali to vpliva na njeno varnost ali ne. Ne pričakujem pa, da bo bistveno drugače, kot je zdaj, torej, da bi morali ukrepati takoj.«

Je v svetu znan kakšen primer, da bi zaradi potresnih nevarnosti zaustavili jedrsko elektrarno, oziroma da bi jo potresni sunki poškodovali?

»V Armeniji so imeli potres na lokaciji elektrarne in so en reaktor zaprli, drugega pa čez nekaj časa usposobili. Japonci so imeli dve leti pred Fukušimo potres na lokaciji Kashiwazaki Kariwa, ki je bil bistveno močnejši, od tistega, za katerega je bila projektirana elektrarna, a je zdržala, ni bilo posledic za okolje. V Fukušimi, še pred cunamijem, so imeli poškodbo reaktorja, a izpustov ni bilo. Pri zadnji nesreči v Fukušimi izpustov zaradi potresa 9. stopnje ni bilo, pač pa je nesrečni cunami uničil dizel agregate, ki so potem uničili elektrarno.« (vh)