Slovenska energetika je zahvaljujoč preteklim pravilnim odločitvam strokovnjakov v dosedanji zgodovini zelo dobro izpolnjevala svoje temeljno poslanstvo, to je zagotovitev zanesljive in konkurenčne oskrbe odjemalcev z električno energijo in drugimi energenti. Oskrba odjemalcev je ostala nemotena tudi v času kriznih razmer zaradi koronavirusne epidemije, ko je funkcijo ministra za infrastrukturo nastopil Jernej Vrtovec.
S prevzemom infrastrukturnega ministrstva ste prevzeli zahtevno in obsežno področje, ki zajema tako energetiko kot promet. Kako ste se, glede na to, da ne prihajate iz te stroke, znašli oziroma, kateri je bil vaš ključni izziv pri prevzemu te funkcije? Katere prednostne naloge ste si zastavili?
Na področju energetike smo si z ekipo na MzI zastavili nekaj ključnih prednostnih nalog, tako do konca leta kot tudi do konca mandata. Kratkoročno obdobje je zaznamovala predvsem epidemija in na področju energetike smo se glede na to osredotočili predvsem na dva ključna izziva, kako zagotoviti nemoteno in varno oskrbo z energijo v času epidemije ter kako skozi mehanizme, ki so v pristojnosti MzI, prispevati k zagonu gospodarstva (npr. oprostitev plačila nekaterih prispevkov).
Srednjeročno so na področju energetike ključne predvsem štiri prednostne naloge. Najprej je to popolno preoblikovanje energetske zakonodaje z namenom uskladitve z evropskim pravnim redom. Prvi zakon, ki uresničuje ta cilj, je bil oktobra letos že sprejet, to je Zakon o URE, v začetku leta 2021 bomo sprejemali še Zakon o oskrbi z električno energijo in Zakon o OVE, ki sta trenutno v procesu javne obravnave. Nato sledita še zakon o oskrbi z zemeljskim plinom in zakon o energetski politiki. V letu 2021 bo Slovenija predsedovala Svetu EU. V tem času bo področje energetike še zlasti zahtevno, saj pričakujemo nov zakonodajni paket na področju podnebne in energetske politike, hkrati pa bomo zaključevali pogajanja o vseevropski energetski infrastrukturi. V pripravi je tudi strategija o opuščanju rabe premoga, ki je trenutno v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Slovenija ostaja med zelo redkimi državami članicami, ki odločitve o opustitvi rabe premoga še ni sprejela. Pričakujemo, da bo vlada strategijo sprejela spomladi 2021. Ob upoštevanju podaljšanja življenjske dobe NEK in odločanja o JEK 2 se je bilo treba dejavno lotiti tudi reševanja jedrske problematike. V juliju sta Slovenija in Hrvaška po 15 letih sprejeli pomembne odločitve v skladu z meddržavno pogodbo, ki Sloveniji omogočajo nadaljevanje izgradnje NSRAO. V povezavi s pospešitvijo tega projekta smo se morali osredotočiti na prenovo podzakonskih aktov, ki urejajo delovanje ARAO, hkrati pa prenavljamo tudi zakon o Skladu za financiranje in razgradnjo NEK, ki bo predvidoma še letos sprejet na vladi in poslan v parlamentarno obravnavo.
Prevzeli ste tudi nekaj odprtih zadev, med katerimi je tudi Energetski koncept Slovenije, ki bi ga energetska podjetja potrebovala za sprejetje prihodnjih odločitev glede prednostnih naložb. V kateri fazi priprave je in ali lahko že določite, kdaj bi ga lahko predvidoma dobili? Je mogoče v pripravi še kakšen drug ključni dokument, povezan s prihodnostjo energetike?
EKS je strateški dokument za določanje energetske politike po nacionalni zakonodaji. Ker se mora EKS redno prenavljati, bo treba znova premisliti, ali dokument sploh še potrebujemo. Menim, da če bi že sedanjo Dolgoročno podnebno strategijo pripravili, kot določa uredba, in bi se zanjo izvedla strateška presoja vplivov na okolje, EKS ne bi več potrebovali. Glede na to, kako je potekala priprava trenutne podnebne strategije, bomo zaradi potrebe po sprejetju nekaterih najpomembnejših dolgoročnih političnih odločitev glede razvoja energetike, ki jih bo treba tudi strateško presoditi z vidika vplivov na okolje: vprašanje dolgoročne rabe jedrske energije, nadaljnje izrabe hidroenergije in vloge zemeljskega plina pri prehodu v nizkoogljično družbo, EKS v naslednjih letih vseeno morali pripraviti. Če bo sprejeta odločitev o 55-odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2030, je smiselno, da se s pripravo EKS počaka na nove zakonodajne predloge Evropske komisije, na podlagi tega pa naročijo tudi nove strokovne podlage energetske bilance, ki se bodo uporabljale za pripravo EKS in nato prenovljenega NEPN v letu 2023.
Evropska komisija je naš NEPN ocenila kot premalo ambiciozen. Menite, da bi ga morali posodobiti in prilagoditi novim zahtevam EU glede zmanjševanja izpustov in povečevanja deleža OVE, čeprav sami ugotavljamo, da bomo že sedanje zastavljene cilje zelo težko dosegli? Kaj bo MzI storilo, da bo zagotovilo izpolnjevanje zastavljenih ciljev?
Poudarim naj, da ima Slovenija cilje v NEPN zastavljene precej bolj ambiciozno, kot to izhaja iz zavez EU, tako na področju emisij zunaj EU-ETS kot tudi na področju učinkovite rabe energije. Glede cilja obnovljivih virov smo po načrtovanem prispevku še vedno uvrščeni v zgornjo polovico držav članic EU. Pri doseganju cilja na področju OVE najslabše rezultate dosegamo pri ciljih OVE v prometu zaradi visoke rabe energije v prometu, kjer je uvajanje OVE tudi najzahtevnejše. K majhnemu deležu OVE prispeva tudi rast rabe energije v prometu.
Kako ocenjujete trenutno stanje slovenske energetike? Kako se je obnesla v izrednih razmerah?
Slovenska energetika je robustna in je odporna na krizna stanja, kar se je pokazalo v obdobju pandemije. Ključni akterji v sektorju energetike so širitev okužbe z novim koronavirusom ustrezno prepoznali kot grožnjo zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom končnim odjemalcem ter se lotili uvedbe potrebnih ukrepov za zagotovitev nemotenega, varnega in zanesljivega delovanja sistemov in objektov kritične infrastrukture. Energetske družbe so potrebno pozornost namenile tudi zdravju operativnega osebja, ki je odgovorno in usposobljeno za vodenje proizvodnih enot, prenosnih in distribucijskih omrežij. Oskrba z električno energijo in plinom je med prvim valom v Sloveniji potekala nemoteno in verjamemo, da bo enako še naprej.
Več v zadnji številki Našega stika.