Evropska komisija podala letno oceno napredka držav članic pri gospodarskih in socialnih prednostnih nalogah, tudi s področja energije, okolja in infrastrukture.
Poročilo na tem področju ugotavlja, da je Slovenija na dobri poti, da doseže trajnostne cilje iz strategije Evropa 2020. Slovenija je že dosegla svoje cilje glede energijske učinkovitosti in emisij toplogrednih plinov ter je nad okvirno usmeritvijo za cilj glede obnovljivih virov energije (OVE). Vendar je poraba energije v Sloveniji nad povprečjem EU in še narašča, kar ogroža doseganje cilja EU za leto 2020. Leta 2016 se je povečala poraba primarne in sekundarne energije. Največje povečanje je bilo v prometnem sektorju (5,9-odstotno med letoma 2015 in 2016 ter 27-odstotno med letoma 2005 in 2016). To je predvsem posledica cestnega prometa, ki vključuje tranzitni prevoz. Poraba energije v slovenski industriji ter storitvenem in stanovanjskem sektorju je nad povprečjem EU. Problematičen je zlasti stanovanjski sektor, saj je energijska revščina precej razširjena. Približno 40 odstotkov prebivalstva porabi več kot deset odstotkov dohodkov za energijo. To omejuje njihove možnosti za prehod na energijsko učinkovitejšo opremo.
Slovenija je za obdobje do leta 2030 opredelila prednostne naložbe v energetsko infrastrukturo, energijsko učinkovitost stavb in OVE. To krepi dolgoročno gotovost in predvidljivost za vlagatelje. Slovenski nacionalni energetski in podnebni načrt bo sprejet do konca letošnjega leta, načrt pa bo zagotovil pregled potreb po naložbah do leta 2030 za različne razsežnosti energetske unije, vključno z OVE, energijsko učinkovitostjo, zanesljivostjo oskrbe ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Osnutek načrta, ki je bil Evropski komisiji predložen ob koncu lanskega leta, bo tudi prispeval k opredelitvi in oceni potreb Slovenije po naložbah v zvezi z energijo in podnebjem.
Poročilo ugotavlja, da je slovensko gospodarstvo bolj ogljično intenzivno od povprečja EU, delež OVE pa stagnira ali upada. Tako ogljična intenzivnost v Sloveniji ostaja nad povprečjem EU, stopnja njenega znižanja od leta 1990 pa je pod povprečjem EU. Delež OVE se je iz 22,4 odstotka leta 2013 zmanjšal na približno 20,1 odstotka. Tradicionalni OVE, kot so les in hidroelektrarne, predstavljajo večino OVE v Sloveniji. Pri uporabi drugih OVE pa se Slovenija nahaja blizu dna lestvice držav članic EU, pri čemer je še zlasti velika vrzel v vetrni energiji, kar je tudi po ugotovitvah Evropske komisije v veliki meri posledica nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Država zlasti v sektorjih električne energije in prevoza zaostaja za svojimi sektorskimi cilji glede energije iz OVE. Kljub temu ima velik potencial za nadaljnji stroškovno učinkovit razvoj OVE v vseh sektorjih.
Razpoložljivi pametni števci ne omogočajo naprednih rešitev za stranke
V Sloveniji se emisije toplogrednih plinov v razmerju do BDP zmanjšujejo, vendar so nad povprečjem EU, kakovost zraka pa ostaja zaskrbljujoča. Še vedno prihaja do kršitev zahtev glede kakovosti zraka in nihanj v emisijah onesnaževal zraka. Promet je postal največji vir emisij CO2, in sicer predstavlja 31,8 odstotka skupnih emisij CO2 v Sloveniji, kar je nad povprečnim deležem tega sektorja v EU.
Velika odvisnost Slovenije od cestnega prometa povzroča visoko energijsko in ogljično intenzivnost. Delež OVE, ki se uporabljajo v prometu, je leta 2016 padel pod dva odstotka, medtem ko je povprečje EU naraslo na sedem odstotkov. Polnilna infrastruktura je razmeroma dobro razvita, vendar je delež novih avtomobilov, ki uporabljajo alternativna goriva, nizek.
Čeprav je plinska in električna infrastruktura v Sloveniji dobro razvita, poročilo ugotavlja, da je treba najti rešitve za boljšo uporabo pametnega merjenja in shranjevanja. Izboljšati je treba dokončanje ali zagon projektov za pretok v obratni smeri na slovenskih mejah. Kar zadeva omrežje električne energije, je Slovenija že močno presegla svoj cilj glede čezmejne povezanosti, saj je trenutno povezanih 84 odstotkov obstoječih zmogljivosti proizvodnje električne energije (v primerjavi s ciljema v višini desetih odstotkov za leto 2020 in 15 odstotkov za leto 2030). Čeprav je sistem dobro razvit, se Slovenija sooča z nekaterimi operativnimi vprašanji, kot je nerešeno vprašanje napetostnih profilov. Slovenija, v sodelovanju s hrvaškim operaterjem prenosnega omrežja, ta problem rešuje z mednarodnim projektom pametnih omrežij Sincro.Grid.
Delež pametnih števcev za električno energijo se je med letoma 2013 in 2015 v Sloveniji povečal za deset odstotnih točk in je leta 2016 znašal približno 50 odstotkov, do leta 2023 pa naj bi znašal približno 85 odstotkov. Vendar razpoložljivi pametni števci ne omogočajo naprednih rešitev za stranke, tako da obstajajo možnosti za nadgradnjo rešitev informacijske in komunikacijske tehnologije, ki v celoti izkoriščajo funkcionalnost in informacije, ki jih omogočajo in ponujajo merilne naprave. Poleg tega je obstoječa infrastruktura za shranjevanje energije premalo razvita in zato ne izpolnjuje potreb v zvezi z nepovezanim omrežjem lokalne proizvodnje OVE. Zato je v osnutku EKS shranjevanje energije opredeljeno kot ena od prednostnih nalog države.
Kot je zapisano v poročilu, se inteligentni sistemi za distribucijo energije razvijajo, vendar je še vedno treba zagotoviti optimalno uporabo omrežja za distribucijo in shranjevanje energije. Zato so bile opredeljene naložbene potrebe, da bi se razvili pametni energetski sistemi, omrežja in skladiščenje na lokalni ravni ter zlasti, da bi se nadgradili pametni energetski sistemi, vključno s pametnimi omrežji za distribucijo električne energije, in sicer z razvojem in uvedbo novih tehnologij za optimalno izkoriščanje energije in naložbami v skladiščenje energije (celostne teritorialne naložbe).
Poročilo glede napredka držav članic pri gospodarskih in socialnih prednostnih nalogah zaključuje, da je Slovenija pri upoštevanju priporočil za posamezne države za leto 2018 v okviru evropskega semestra dosegla omejen napredek.