Anketa je pokazala, da so stroški za energijo v letu 2021 glede na leto 2020 podjetjem narasli za blizu 18 odstotkov, ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 odstotkov presegli stroške energije v letu 2021. V anketi 12 odstotkov podjetij kot ukrep za obvladovanje povišanih strokov energentov navaja zaustavitev proizvodnje, skoraj polovica pa jih opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen.
Med anketiranimi 148 podjetji je bilo 30 odstotkov takšnih, ki so že v letu 2021 beležili več kot deset-odstotni porast stroškov energentov glede na leto prej. Preko 35 odstotkov pa jih ocenjuje, da bo porast stroškov presegla 300 odstotkov glede na stroške v letu 2021. Po predvidevanjih GZS gre predvsem za podjetja, ki so imela v letu 2021 energijo še zakupljeno po nizkih cenah, v leto 2022 pa vstopajo brez pogodbe oziroma s pogodbo z aktualnimi cenami energije.
Podatki kažejo, da ima le 43,5 odstotka podjetij, ki so odgovorila na anketo GZS, za letos v celoti opravljen zakup elektrike, 21 odstotkov pa tudi plina. Medtem deset odstotkov podjetij za leto 2022 nima zakupljene nič električne energije, kar 51 odstotkov pa tudi nobene enote zemeljskega plina.
Kot najpogostejši ukrep za obvladovanje povišanih stroškov energentov podjetja navajajo prenos stroškov energije v cene končnih izdelkov (88 odstotkov), sledi omejevanje proizvodnje (39 odstotkov) in zmanjševanje števila zaposlenih (27 odstotkov). Kot skrajna ukrepa pa podjetja navajajo tudi zaustavitev proizvodnje (12 odstotkov) ali selitev proizvodnje v tujino (osem odstotkov). Anketirana podjetja so najpogosteje navedla, da bo bikovska rast cen energentov vplivala na znižanje dobička (80 odstotkov), znižanje konkurenčnosti njihovih izdelkov (75 odstotkov), nujen dvig cen njihovih končnih izdelkov (72 odstotkov), skoraj polovica (47 odstotkov) pa tudi, da je ogrožen dolgoročen obstoj podjetja.
Podjetja poročajo, da so vse svoje notranje rezerve že izčrpala. Že ukinjajo izmene, podaljšujejo dopuste, odlagajo ne nujno proizvodnjo, da bi svoje delo naredili bolj ekonomsko opravičljivo, kupci naročil ne potrjujejo več, na vidiku so odpuščanja in še kaj.
Kot je dejala izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal, smo v izrednih razmerah, saj gre za nenormalno povečanje cen energentov. Situacija je zelo resna in lahko v nadaljevanju leta 2022 večino težav šele pričakujemo. Ob tem dodaja, da imajo številna podjetja dolgoročno razdelano strategijo zakupa energentov, pa jih je kljub temu ekstremna rast cen energije, ki ne temeljijo na ekonomskih razlogih, presenetila. Poleg bikovskih cen energije pa opozarja še na visoke cene drugih surovin, pomanjkanje številnih materialov in komponent ter zamike v dobavnih verigah. Poudarja, da podjetja potrebujejo stabilne pogoje gospodarjenja. Cena električne energije je za proizvodna podjetja življenjskega pomena ter pomemben gradnik konkurenčnosti. Zato je na ravni države treba poskrbeti za stabilno oskrbo z električno energijo in za razumno ceno. V nasprotnem primeru gospodarske rasti ne bo in konec sanj o pričakovani visoki dodani vrednosti. Nemalo podjetij je v anketi opozorilo na pomanjkanje državnih strategij na tem področju. Opomnila so tudi, da bi država morala na EU ravni predlagati, da s CO2 kuponi trgujejo na borzi le zavezanci za uporabo kuponov, ne pa borzni špekulanti. Po njenih besedah je treba zagotoviti večjo predvidljivosti cen tako energije kot emisijskih kuponov na dolgi rok.
Potreben je poseg v cene energentov, vsaj kratkoročno in začasno, oziroma nepovratna finančna pomoč podjetjem v težavah, in to takoj. Prvi korak, ki se lahko izvede takoj, pa bi bila zamrznitev dviga omrežnine, ki se je povišala s 1. januarjem letos.
Predstavniki energetsko intenzivnih dejavnosti se sprašujejo, če je draga energija strategija prehoda na zeleno, kajti v tem primeru imajo te dejavnosti slabo ali celo ničelno prihodnost. Nujna je analiza, ukrepi, seznanitev gospodarstva z usmeritvami države, za kar je odgovorna vlada, je še povedala izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal.