Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs se je danes s predstavniki Zasavske statistične regije pogovarjala tudi o energetiki.
Na današnjem srečanju predstavnikov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Zasavske statistične regije, ki je potekalo v Zagorju ob Savi, je beseda tekla o procesu priprave in vsebinah strateških in programskih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020.
Hkrati s pripravo razvojnih dokumentov na nacionalni ravni tudi na regionalni pospešeno potekajo procesi priprave regionalnih razvojnih programov (RRP), temeljnih strateških in programskih dokumentov, s katerimi se bodo uskladili razvojni cilji v regijah ter določili instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.
Zasavje, najmanjša slovenska statistična regija, je zaradi svoje velikosti in tradicije nekaterih dejavnosti (rudarstvo, energetika, težka industrija) z ekološko-okoljskega vidika (sanacija rudniških površin s ciljem ureditve za nove dejavnosti, energetska infrastruktura, usoda RTH, itd.) še vedno v prestrukturiranju.
Po besedah predsednika Razvojnega sveta zasavske regije Andreja Gorjupa je za razvoj novih dejavnosti najprej treba izvesti sanacijo in vzpostaviti pogoje za razvoj. Kot je dejal, želijo v Zasavju do leta 2020 rasti v gospodarski uspešnosti, razpoložljivem znanju, urejenem okolju in kakovosti življenja.
Predstavnica Regionalnega centra za razvoj Zasavja in vodja priprave RRP v Zasavju Staša Baloh Plahutnik pa je dodala, da regija do leta 2020 ohranja vizijo, ki si jo je zadala v preteklosti, to je moderno Zasavje, ki bo privlačno za bivanje. V regiji si tako med številnimi razvojnimi cilji (Plahutnikova jih je tudi predstavila) posebej prizadevajo za ohranitev energetike v Zasavju, še zlasti za nadaljevanje rudarjenja v premogovniku Brnica, vlaganja v TET, HE na srednji Savi in obnovljive vire energije.
Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs je pohvalila prizadevanja regije, ki je že identificirala nekaj ključnih regijskih in sektorskih projektov do leta 2020. Pri tem je poudarila, da bo v prihodnjem sedemletnem obdobju Sloveniji na voljo manj sredstev - skupno skoraj 3,3 milijarde evrov. »Razmišljati moramo o manjšem številu večjih projektov s sinergijskimi učinki,« je poudarila. Po njenih besedah je za gospodarski razvoj regije ključnega pomena podpora malemu in srednjemu gospodarstvu, ki so pomemben nosilec razvoja in zaposlovalec.
Poleg naložb v povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, krepitev raziskav in razvoja, inovacij in zaposlovanja mladih, bo država evropska sredstva zagotavljala med drugim tudi za infrastrukturo, ki ni bila dokončana v obdobju 2007-2013, za izgradnjo širokopasovnega omrežja in energetiko, je še povedala državna sekretarka. (mj)