Zaščita in avtomatizacija včeraj,danes, jutri

V Ljubljani je včeraj v organizaciji slovenskega komiteja CIGRE potekala mednarodna konferenca o zaščiti in avtomatizaciji elektroenergetskih sistemov, na kateri so predstavili zgodovino razvoja dosedanjih zaščitnih sistemov ter nekatera aktualna vprašanja in izzive, s katerimi se ukvarja to področje elektrotehnike.Tako je bilo med drugim mogoče slišati, da se je razvoj zaščitnih sistemov začel že okoli leta 1900 s prvimi elektromehanskimi releji, se nadaljeval z uvedbo statičnih digitalnih relejev in se izpopolnjuje z nameščanjem sodobnih mikroprocesorskih naprav. Janez Zakonjšek iz družbe Relarte je ob svetovnem pregledu razvoja zaščite in avtomatizacije poudaril, da smo Slovenci na tem področju bili že od nekdaj pionirji razvoja in smo lahko z doseženim nadvse zadovoljni, saj se naš elektroenergetski sistem ponaša z enim najsodobnejših zaščitnih sistemov na svetu. Da skušamo na področju zaščite in meritev kar se da slediti sodobnim spoznanjem, je bil mnenja tudi Blaž Traven iz ELES-a, ki je podrobneje predstavil aktualno opremljenost slovenskega prenosnega omrežja z zaščitnimi napravami in prizadevanja ELES-a za uvajanje sodobnih rešitev. Da se zavedajo pomena tovrstnih naprav za zagotavljanje nemotene oskrbe in sledenja sodobnim trendom, so potrdili tudi govorniki iz sosednjih držav, pri čemer so predstavniki hrvaškega  sistemskega operaterja podrobneje predstavili projekt avtomatskega vodenja dela prenosnega omrežja v okolici Reke. Gre za še posebej zanimiv primer, saj gre za območje, kjer se nahaja njihova največja vetrna elektrarna, zaradi česar je omrežje še bolj izpostavljeno in podvrženo obratovalnim motnjam. Pri obvladovanju sistema si ,kot je bilo rečeno, pomagajo s posebno aplikacijo, ki jim olajšuje analizo vzrokov za sprožitev zaščite in iskanje medsebojnih vzorčnih povezav. Zanimiva je bila tudi predstavitev Duška Vickoviča iz BiH, ki je poudaril, da so morali po vojni elektroenergetski sistem dejansko vzpostaviti na novo in najti model za sodelovanje treh regionalno razdeljenih območij. Ob tem pa je nastala tudi priložnost, da temeljito posodobijo in na novo zastavijo tudi sistem zaščite in meritev.
V nadaljevanju smo lahko še slišali, da si učinkovitega delovanja zaščitnih naprav brez sodobnih optičnih povezav in komunikacijskih naprav sploh ni mogoče več predstavljati ter da se tudi na to področje vsiljujejo rešitve iz računalniškega okolja (delo v podatkovnih oblakih), da se vse bolj kaže kadrovska kriza v obliki staranja in zmanjševanja števila strokovnega osebja in da se zanesljivega in nemotenega delovanja elektroenergetskih sistemov tudi v prihodnje ni mogoče predstavljati brez nadaljnjega razvoja ustreznih spremljajočih zaščitnih naprav.
Vsi govorci so se ob tej priložnosti in počastitvi 90-letnice za vse dosedanje strokovno in pedagoško delo še posebno zahvalili  zaslužnemu profesorju dr. Antonu Ogorelcu, ki jih je, kot so poudarjali, naučil, da je dobro poznavanje osnov elektrotehnike temelj za vsako nadaljnje uspešno strokovno delo. (bj)