Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in o varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki je pravno zavezujoč instrument, katerega namen je doseči in ohraniti visoko raven svetovne varnosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Sestanki, na katerih pogodbenice Skupne konvencije razpravljajo o nacionalnih poročilih o izvajanju svojih obveznosti, potekajo na vsake tri leta, letošnjega srečanja pa se udeležuje več kot tisoč delegatov iz 77 držav pogodbenic in države podpisnice, Libanona. Slovensko delegacijo na pregledovalnem sestanku sestavljajo predstavniki Uprave za jedrsko varnost, Agencije za radioaktivne odpadke, Nuklearne elektrarne Krško in Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in drugih mednarodnih organizacijah.
V prvem tednu sestanka potekajo v osmih skupinah predstavitve poročil posameznih držav o stanju objektov za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke ter usposobljenosti osebja, prihodnji teden pa bo potekalo še plenarno zasedanje. V okviru omenjenih predstavitev je stanje na tem področju v naši državi predstavila tudi slovenska delegacija, pri čemer so predstavniki drugih držav kot primere zelo uspešnega in zglednega ravnanja prepoznale našo nacionalno strategijo ravnanja z radioaktivnimi odpadki, v okviru katere se aktivno išče različne možnosti za zmanjševanje količin vseh vrst radioaktivnih odpadkov, uvedbo podrobnih in merljivih kazalnikov za doseganje ključnih ciljev in strategij, namenjeni učinkovitemu spremljanju napredka in izvajanja predvidenih strateških ukrepov, dejstvo, da so v obdobju 2021–2023 v jedrski elektrarni Krško z nakupom in uporabo nove opreme uspeli zmanjšati sevalno obremenitev zaposlenih, da se uspešno izvajajo preventivni ukrepi za odkrivanje zapuščenih virov sevanja, ki zaidejo med odpadne kovine, nadalje uspešno vključevanje javnosti in družbeno politično zavezanost pri izvajanju programa za odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ter tudi naš celostni pristop odlaganja vseh radioaktivnih odpadkov, tako tistih iz jedrskega gorivnega cikla kot tistih nastalih pri malih povzročiteljih.
Kot ključni izzivi, ki nas še čakajo na tem področju, pa so bili izpostavljeni izgradnja in obratovanje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem, dogovor z Republiko Hrvaško v zvezi z razgradnjo jedrske elektrarne Krško, odlaganjem radioaktivnih odpadkov in ravnanjem z izrabljenim gorivom, ohranjanje tehničnih zmogljivosti jedrskih objektov in pristojnih upravnih organov ter zagotavljanje potrebnih zmogljivosti (človeških in finančnih virov) za potrebe razvijajočega se programa miroljubne uporabe jedrske energije.
Delegati bodo na srečanju delili tudi izkušnje, pridobljene na tematski seji o upravljanju znanja v zvezi z dolgoročnim upravljanjem zaprtih radioaktivnih virov, radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, na odprtih zasedanjih delovnih skupin pa naj bi razpravljali tudi o sedmih predlogih, ki so jih predložile pogodbenice za izboljšanje postopkovnih mehanizmov Skupne konvencije.