Zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacijo in energijo

V Bruslju je včeraj potekalo zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, na katerem so osrednjo pozornost namenili razpravi o tem, kako v prihodnje zagotoviti večje usklajevanje nacionalnih energetskih odločitev. Udeleženci zasedanja so se seznanili tudi s tem, kako države članice napredujejo pri doseganju energetskih ciljev iz strategije Evropa 2020.
Slovenija je v razpravi o tem, kako doseči večje usklajevanje nacionalnih energetskih odločitev, podprla usklajevanje nacionalnih energetskih odločitev na regionalni ravni ob upoštevanju temeljnega načela nacionalne suverenosti pri odločanju o lastni energetski mešanici. Za Slovenijo je, kot je na zasedanju izpostavil državni sekretar iz ministsrtstva za infratsrukturo mag. Klemen Grebenšek, posebej pomembno, da se pri pripravi novih zakonodajnih pobud v zvezi z doseganjem ciljev do leta 2030 upošteva načelo združevanja in racionalizacije nacionalnih načrtov in poročanj. Zato je izrazila željo, da Komisija pripravi predlog, kako bomo to dosegli.
Svet EU za energijo je sprejel tudi sklepe, ki se osredotočajo na manjkajoče elemente za dokončanje integracije energetskih trgov. Sklepi posebej poudarjajo pomen zgraditve manjkajoče infrastrukture, spajanja trgov na regionalni ravni, nadaljnji razvoj plinskega trga, vlogo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER pri nadzoru veleprodajnih trgov ter odstranjevanje vseh ovir za bolj odprt model trga. Slovenija ocenjuje, da je pri vzpostavljanju notranjega energetskega trga EU še kar nekaj možnih izboljšav, zato tudi podpira omenjene sklepe evropskega sveta.
Ministri so se v okviru razprave o doseganju ciljev v okviru strategije Evropa 2020 osredotočili na vprašanje, katerim sektorjem na podnebnem in energetskem področju bi morali nameniti več pozornosti. Slovenija je pri tem zagovarjala stališče, da je treba v naslednjih letih zagotoviti večjo pozornost področju raziskav in inovacij. Tehnološki preboj je namreč področje, kjer je lahko dodana vrednost evropske koordinacije največja, zato je zelo pomembno redno slediti razvoju aktivnosti. Komisija bi zato morala po mnenju Slovenije redno, letno poročati o napredku na strateških energetskih nizko-ogljičnih tehnologijah. (bj)