Energetika

Zastavljene cilje glede energetske učinkovitosti še lovimo

Poraba primarne in končne energije v EU je bila v letu 2018 primerljiva s tisto leto prej, tako da se zastavljenim ciljem glede povečanja učinkovitosti nismo dosti približali.
Zastavljene cilje glede energetske učinkovitosti še lovimo
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je znašala primarna raba energije v 27 državah članicah v letu 2018 – po brexitu se podatki nanašajo le nanje – milijardo 376 milijonov ton naftnega ekvivalenta (Mtoe). To je sicer bilo za 0,71 odstotka manj kot leto prej, vendar pa se je na drugi strani raba končne energije v letu 2018 glede na leto 2017 celo nekoliko povečala, in sicer za 0,02-odstotne točke na 990 Mtoe. Cilj EU na področju energetske učinkovitosti je bil zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov do konca tega leta ali konkretneje, primarna raba energije letos ne bi smela preseči milijardo 312 milijonov ton ekvivalenta, poraba končne energije pa bi morala biti pod 959 Mtoe. Cilji do leta 2030 so še ambicioznejši, pri čemer naj bi primarna raba energije na ravni EU dosegla največ milijardo 128 milijonov ton ekvivalenta, končna raba energije pa 846 Mtoe.
Povedano v odstotkih, za zastavljenimi cilji glede primarne rabe energije za leto 2020 smo konec leta 2018 zaostajali za 4,9 odstotka, za cilji glede končne rabe energije pa za 3,2 odstotka. Primarna raba energije se je v letu 2018 glede na leto prej povečala v dvanajstih od 27 držav članic EU, stabilna je ostala v štirih, zmanjšala pa se je v enajstih. Največja zvišanja so beležili v Estoniji ( za 9 odstotkov), Latviji (za 5 odstotkov) ter Luksemburgu (za 4 odstotke). Največja zmanjšanja pa so imele Belgija ( 5 odstotkov) ter Grčija in Avstrija (po tri odstotke). Pri končni rabi energije je slika nekoliko drugačna, pri čemer se je ta v letu 2018 v primerjavi z letom prej povečala v petnajstih državah članicah, stabilna je bila v šestih, zmanjšala pa se je prav tako v šestih državah. Največja zvišanja so imeli Malta (za 6 odstotkov), Irska ( za 5 odstotkov) ter Latvija in Luksemburg (po 4 odstotke). Največji padec rabe končne energije pa  so zabeležili v Grčiji (za 5 odstotkov), Avstriji (za 3 odstotke) in v Nemčiji (za odstotek). Slednja je sicer z 215,4 milijone ton največji porabnik končne energije, sledita pa ji Francija 146,6 milijona ton in Italija 116,5 milijona ton.
V Sloveniji je bila primarna raba energije v letu 2018 glede na leto prej nespremenjena in je znašala 6,7 milijona ton naftnega ekvivalenta (najnižjo smo imeli leta 2015, in sicer 6,3 milijona ton). Končna raba energije pa se je zvišala s 4,9 na pet milijonov ton (najnižja je bila leta 2014 – 4,6 milijona ton), pri čemer so imele nižjo porabo le Malta (0,7 milijona ton), Ciper (1,9), Estonija (3), Latvija (4,2) in Luksemburg (4,3).
Brane Janjič
O avtorju