Poročilo obravnava napredek projektov skupnega interesa (PCI) za vseevropsko energetsko infrastrukturo na področju električne energije in zemeljskega plina. PCI projekti so ključni čezmejni projekti električne in plinske infrastrukture, ki krepijo povezave med energetskimi sistemi po Evropi, zato imajo tudi ključno vlogo pri pomoči EU pri doseganju energetske politike in podnebnih ciljev z zagotavljanjem socialno-ekonomskih in okoljskih koristi pri prehodu na ogljično nevtralne energetske sisteme.
Na trenutnem (četrtem) seznamu je 106 PCI projektov s področja električne energije in 32 PCI projektov s področja zemeljskega plina. Od PCI projektov s področja električne energije je večina projektov prenosnih omrežij (86), od tega je polovica čezmejnih povezav. Poleg tega je na ta seznam uvrščenih še 14 projektov shranjevanja energije in šest projektov pametnih omrežij. Od PCI projektov s področja zemeljskega plina je na seznamu 22 projektov izgradnje plinovoda, izgradnje petih terminalov za utekočinjen zemeljski plin in petih projektov za podzemno skladiščenje zemeljskega plina.
Poročilo kaže, da več kot polovica PCI je sledi zastavljenim terminskim načrtom, 70 odstotkov projektov pa naj bi bilo dokončanih do leta 2025, kar je za deset odstotkov manj od lanskih pričakovanj.
ACER ugotavlja, da lanska pandemiji koronavirusa ni opazno vplivala na izvajanje PCI projektov. Še več, pri PCI projektih s področja zemeljskega plina so celo zaznali napredek. Na drugi strani pa je več investitorjev v PCI projekte s področja električne energije poročalo o krajših ali daljših zamudah zaradi pandemične situacije, zlasti pri projektih v gradnji. Razlog za to sta bila predvsem pomanjkanje potrebnih materialov in omejitev gibanja delavcev.
Med projekti s četrtega seznama PCI projektov je bilo do 31. januarja 2021 v obratovanju ali v celoti zgrajenih osem PCI projektov s področja električne energije in dva projekta s področja zemeljskega plina. Glede na trende zamud in spreminjanja terminskih načrtov projektov, ki so bili opaženi že v preteklih poročilih, se po mnenju agencije hitro izvajanje PCI projektov (približno 17 projektov letno v obdobju 2021–2025) še vedno zdi preveč optimistično.
Iz poročila izhaja da sta približno dve tretjini PCI projektov s področja električne energije in s področja zemeljskega plina že v fazi pridobivanja potrebnih dovoljenj, gradnje ali v obratovanju, medtem ko približno ena tretjina PCI projektov zaostaja za načrti in so trenutno v obravnavi ali načrtovanju.
Pri PCI projektih s področja električne energije delež projektov, ki so v fazi obravnave, znaša enajst odstotkov, kar je več od projektov s področja zemeljskega plina. Je pa v poročevalskem obdobju (1. februar 2020 do 31. januar 2021) več PCI projektov s področja zemeljskega plina prejelo odobritev načrtov, zato je delež plinskih projektov, ki so v tej isti fazi, padel z 31 na 22 odstotkov.
V poročevalskem obdobju je 18 PCI projektov s področja električne energije in devet PCI projektov s področja zemeljskega plina prehitevalo terminske načrte.
V primerjavi z lani je za terminskim načrtom zaostajal približno vsak četrti PCI projekt, tako s področja električne energije kot s področja zemeljskega plina, kar je podobno kot v prejšnjem poročevalskem obdobju.
Delež PCI projektov s področja električne energije, ki zaostajajo za terminskim planom, še vedno ostaja sorazmerno nizek (osem odstotkov v primerjavi s petimi odstotki v prejšnjem poročilu), delež PCI projektov s področja zemeljskega plina pa je precej večji, in sicer 25-odstoten. Slednje potrjuje stališče agencije, da so načrti za izvedbo PCI projektov s področja zemeljskega plina zastavljeni previsoko.
Razlogi za zamude se med projekti razlikujejo. Najpogostejši razlog zamude pri PCI projektih s področja električne energije še naprej ostaja pridobivanje potrebnih dovoljenj (zlasti okoljskih), medtem ko so pri projektih s področja zemeljskega plina glavni razlogi negotovosti na strani povpraševanja in ponudbe ali pomanjkanje tržnega interesa.
ACER pri primerjavi statusa projektov v tokratnem poročilo s tistim iz leta 2015 ugotavlja, da 21 PCI projektov s področja električne energije in trije PCI projekti s področja zemeljskega plina v šestletnem obdobju niso pokazali nobenega napredka, večina pa jih je ostala v fazi pridobivanja potrebnih dovoljenj. Po mnenju agencije to kaže, da so bile napovedi predlagateljev projektov preveč optimistične.
Sedem PCI projektov s področja električne energije in eden s področja zemeljskega plina, pri katerih niso bila opravljena nobena dela ali druge aktivnosti, so nosilci projekta v zadnjih dveh letih zaustavili, zamaknili njihovo izvajanje ali se že več let niso premaknili dlje od načrtov. Zato ACER poziva k dodatnemu pregledu upravičenost tistih, za katere v času uvrščenosti na seznam PCI projektov ni zaznati nobenih prizadevanj po uresničevanju projektov. S tem bodo na naslednji 5. seznam uvrščeni res samo prednostni PCI projekti, ki so ključni za doseganje ogljično nevtralnih energetskih sistemov v prihodnosti.
Investicijski stroški PCI projektov, o katerih so poročali nosilci projektov, po letošnjih podatkih za elektroenergetske PCI projekte znašajo 93,6 milijarde evrov, kar je nekoliko več kot leta 2020 (93 milijard evrov). A, ker je pri tem treba upoštevati tudi pričakovane stroške celotnega življenjskega cikla projekta, so stroški dejansko še višji. V opazovanem obdobju so bile v PCI projekte vložene približno štiri milijarde evrov, za PCI projekte s četrtega seznama pa je bilo do sedaj porabljenih že 16 milijard evrov, kar predstavlja približno 17 odstotkov pričakovanih skupnih naložbenih stroškov PCI projektov.
Nosilci približno 40 odstotkov PCI projektov s področja električne energije in 69 odstotkov PCI projektov s področja zemeljskega plina so poročali o spremembah pri pričakovanih naložbenih stroških v primerjavi s predhodnim letom. Razlogi za spremembe stroškov se med PCI projekti bistveno razlikujejo, segajo pa od sprememb tehničnih značilnosti projekta, natančnejše ocene stroškov, spremembe cen surovin in/ali opreme, dodatnih stroškov zaradi varnostnih, okoljskih ali pravnih zahtev za izdajo potrebnih dovoljenj, do spremembe deviznega tečaja.