Na dogajanje v zvezi s TET so se odzvali tudi v Energetski zbornici Slovenije.
Zbornica je izrazila vso podporo aktivnostim HSE pri reševanju problematike TET in opozorila, da HSE pri tem nikakor ne more prevzeti celotne odgovornosti za trenutno stanje v družbi TET. Vložek v nadaljnje delovanje TET zaradi zahtevnih razmer na trgu za skupino HSE namreč predstavlja preveliko tveganje, ki ga brez spremembe statusa TET (ta od 2012 ni več upravičena do pomoči v okviru prednostnega dispečiranja) skupina HSE v danem trenutku ni zmožna prevzeti.
Enako kot operater prenosnega omrežja ELES izpostavljajo pomen TET kot energetske lokacije ter njegovo pomembno vlogo v kriznih razmerah. To se je izkazalo tudi ob žledolomu, ko sta bila plinska bloka PB-1 in PB-2 v TET angažirana za zagotavljanje proizvodnje jalove moči. Le na ta način je bilo mogoče preprečiti napetostni zlom v delu slovenskega elektroenergetskega sistema. Zato podpirajo ustanovitev projekte skupine, ki bi preučila smotrnost postavitve novih plinskih blokov na lokaciji TET in upoštevanje takšne rešitve pri oblikovanju strategije razvoja elektroenergetskega razvoja v Sloveniji.
Člani Energetske zbornice v skladu s svojimi poslovnimi interesi podpirajo stališče HSE, da bo likvidacija družbe v določenem segmentu pomenila oživitev perspektivnih jeder na pomembni energetski in industrijski lokaciji TET v sodelovanju z drugimi energetskimi družbami. TET namreč lahko predstavlja pomembno lokacijo za razvoj nove plinske elektrarne, za zagotovitev daljinskega ogrevanja za tri okoliška mesta ter zagotavljanje podpornih storitev, kot so negativna moč, razvoj centra za razgradnjo odpadkov in podobno.
Poudarili so, da gre v primeru likvidacije, pa tudi v primeru stečaja kot zadnjega možnega ukrepa za zavarovanje upnikov, za prvi energetski objekt v Sloveniji, ki bi se zaprl brez posebnega zakona. Prav tako bi šlo za prvo zapiranje elektrarne po vstopu Slovenije v EU, kar v postopek vnaša dodaten element v zvezi z upoštevanjem pravil državnih pomoči. Postopek likvidacije bo zato zelo zahteven, tako z vidika zaposlenih, kot z vidika razgradnje obstoječih objektov. TET namreč leži v stometrskem pasu ključne železniške povezave Koper-Ljubljana-Zagreb-Dunaj-Budimpešta, kakor tudi reke Save.
Zato so vlado in pristojnega ministra pozvali k aktivnemu sodelovanju, da bi tako postopek likvidacije potekal kar najbolj tekoče. V zbornici izpostavljajo, da brez sodelovanja vseh deležnikov likvidacije ne bo mogoče izvesti in bo potrebno priglasiti stečaj. To pa bo lahko imelo nepredvidljive posledice predvsem z okoljskega in socialnega vidika. Po ocenah zbornice 20 milijonov evrov stroškov razgradnje in kot je že znano 165 nezaposlenih. (pb)