Energetika

Že uveljavljena metoda temeljenja z mikropiloti

Omenjeni način temeljenja je bil pred nedavnim uporabljen pri gradnji daljnovodne povezave med Železniki in Bohinjem, sicer pa že prej pri drugih daljnovodih.
Že uveljavljena metoda temeljenja z mikropiloti

Kakšen je pravzaprav način temeljenja daljnovodov z mikropiloti, ki je v strokovnih krogih dobro poznan, manj pa v širši javnosti? Kot je na kratko pojasnila projektantka Vesna Haralampiev iz podjetja IBE, že skoraj 40 let dela na gradbenem projektiranju daljnovodov. Tako ali drugače je bila zraven na vseh daljnovodnih projektih, ki so se v tem času izvajali v Sloveniji, za objekte napetostnega nivoja 20 kV, 110 kV, 220 kV do 400 kV.  

Mikropilot službi prenosu zunanje obtežbe v tla  

Mikropilot je vrsta temelja, ki glede na razmerje med širino in globino temelja, spada med globoke temelje. Tako se imenuje zaradi majhnega pilota, pod 150 mm. Tako kot vsak temelj, plitvi ali globoki, tudi mikropilot služi prenosu zunanje obtežbe v tla. Primarna uporaba globokega temelja je premostitev slabo nosilnih tal, ko je dobro nosilna plast v večjih globinah. Kot taka je uporaba tovrstnega temeljenja tudi pri nas poznana že iz zgodnje zgodovine (naselbine koliščarjev na ljubljanskem barju, kolibe na kolih).  

Za temeljenje daljnovodnih stebrov pa se pilote uporablja tudi v dobro nosilnih in skalnih tleh, kjer se izrablja dobre strižne karakteristike neporušene skale. Vodilo za uporabo pilotnega temeljenja je predvsem manjši poseg v prostor med gradnjo in po njej, tudi manjša količina betona. Ne obstaja prejšnji način temeljenja (verjetno je bilo mišljeno plitvo temeljenje) in sedanji z mikropiloti. Uporablja se oboje, prevladuje plitvo temeljenje (enostavnost izvedbe, cena).  

Temeljenje z mikropiloti ima že pestro zgodovino  

V Sloveniji je bil način temeljenja z mikropiloti prvič uporabljen na DV 2 x1 10 kV Divača - Koper, ki je bil projektiran leta 1985. . V isto vrsto temeljenja po besedah projektantke Haralampiev štejemo tudi temeljenje stebrov s sidri, ki pa se je uporabilo že leta 1980 na objektu DV 380 kV Divača – Redipuglia. Omenjena daljnovoda sta, kot je znano, Elesova.  

Ostali objekti, kjer je bila uporabljen omenjen način temeljenja daljnovodov so  DV 2 x 110 kV Podlog - Laško (projektirano 1996, naročnik ELES), DV 110 kV Podlog - Mozirje (projektirano 1999, naročnik ELES), DV 2 x 110 kV Trbovlje - Beričevo (projektirano 2005, naročnik Elektro Ljubljana), DV 2 x 110 kV Dravograd - Ravne (projektirano 2016, naročnik ELES).  

Izbira med temeljenjem z mikropiloti ali s plitvimi temelji je odvisna od večih dejavnikov, npr. od vrste temeljnih tal, od konfiguracije terena, prostorske problematike, občutljivosti okolja na posege, pa tudi ekonomike izgradnje. Približno enako gledanje je tudi v Evropi. Trendi in novosti so bolj v detajlih, npr. nosilni element v mikropilotih, ali način izvajanja zaradi modernejše mehanizacije, uporaba predfabriciranih elementov in podobno, je še pojasnila projektantka Haralampiev.