Zelena luč še za eno vetrno polje

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak, pri čemer je na območju Paškega Kozjaka načrtovana postavitev polja vetrnih elektrarn s štirimi vetrnimi agregati in spremljajoče ureditve na območju Paškega Kozjaka ter priključitev v omrežje z dvosistemskim 20 kV kablovodom v razdelilno transformatorsko postajo RTP Trnovlje. 
Čeprav gre šele za prvi korak in bo pot do začetka gradnje še dolga, pa je sklep o pripravi državnega prostorskega načrta izhodišče za izdelavo strokovnih podlag, projektne dokumentacije in okoljskega poročila.
Kot rečeno, naj bi na območju Paškega Kozjaka postavili štiri vetrnice s skupno močjo 14 MW, na vladi pa ob tem poudarjajo, da bo načrtovana izgradnja polja vetrnih elektrarn Paški Kozjak pomembno prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Strategija razvoja Slovenije potrjuje kot ciljno vrednost do leta 2030 vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije, od tega 43-odstotni delež v sektorju električna energija, kara sta glede na dosedanje izkušnje precej ambiciozna cilja in ju bo težko doseči brez izrabe vseh potencialnih virov obnovljive energije, tudi vetrne. 
Vlada je sicer v začetku julija sprejela tudi sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Rogatec. Investitor Dravske elektrarne Maribor je že pred časom izvedel obsežne meritve in študijo potencialnih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn v severovzhodnem delu Slovenije, pri čemere je ocena pokazala, da bi lahko na območju Ojstrice, Paškega Kozjaka in Rogatca postavili 13 vetrnic s skupno močjo do 46 MW in predvideno letno proizvodnjo 122 GWh, s čimer bi lahko pokrili štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji.