Slovenija se je pridružila skupni pobudi 16 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa.
Evropski Zeleni dogovor je v središču oziroma med pomembnejšimi vidiki okrevanja evropskega gospodarstva. Že ob objavi Zelenega dogovora so bile opredeljene smeri, kako bo EU pristopila k rasti in konkurenčnosti EU in nacionalnih gospodarstev.
Po nastopu pandemije in zavedanju nujnosti reševanja njenih posledic za ponovno vzpostavitev evropskega gospodarstva mora biti Zeleni dogovor pomemben vidik pri načrtovanju okrevanja evropskega gospodarstva in Načrta za okrevanje. Trajnostne investicije za zagon gospodarstva, krožno gospodarstvo in digitalizacija bodo pri tem igrali pomembno vlogo. Zato je treba podati zagon trajnostnim naložbam, ki bodo prispevale h konkurenčnosti gospodarstva tako na ravni EU kot tudi na globalni ravni, hkrati pa tudi k zmanjševanju emisij ter soočanju s posledicami podnebnih sprememb.
Bolj kot kdaj koli doslej, si morajo države članice EU prizadevati za solidarnost in sodelovanje, tako pri iskanju izhoda iz pandemije in okrevanju gospodarstva, kot pri iskanju sinergij in mostov, povezanih z okoljem, trajnostnim razvojem in podnebnimi spremembami. Evropski načrt za okrevanje je zato dobra priložnost za vključevanje trajnostnih ukrepov iz Zelenega dogovora za nova delovna mesta, ponovni zagon evropskega gospodarstva in trajnostni razvoj na najbolj stroškovno učinkovit način. Med drugim mora tudi cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki so ga lansko leto potrdili voditelji držav in vlad, ostati dolgoročno vodilo, če želimo zagotavljati predvidljivo in stabilno okolje za načrtovanje naložb in okrevanja našega gospodarstva, se strinjajo države.
Pobudo so poleg Slovenije podprle še Avstrija, Slovaška, Danska, Finska, Italija, Nemčija, Francija, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Grčija, Irska in Malta.