Primer dobre prakse energetskih skupnosti v Sloveniji
Energetske zadruge predstavljajo enega izmed najbolj demokratičnih načinov upravljanja energetskih virov in so namenjene vključevanju lokalnih skupnosti v energetski prehod. Omogočajo skupno vlaganje in izgradnjo energetskih virov, kot so sončne elektrarne, ter prispevajo k decentralizirani in trajnostni oskrbi z energijo. V Sloveniji izstopa Energetska zadruga Zeleni Hrastnik, ki s svojim delovanjem dokazuje, kako lahko lokalne skupnosti prevzamejo aktivno vlogo pri prehodu na obnovljive vire energije.
Finančne koristi končnega uporabnika
Energetska zadruga omogoča enakopraven vpliv vseh članov pri odločanju in deluje na načelu soupravljanja. Prebivalci, podjetja in javne ustanove se povezujejo v skupnostne projekte, kot so samooskrbne sončne elektrarne, kar prinaša nižje stroške energije in večjo energetsko neodvisnost. Zadruga zbira sredstva prek obveznih deležev članov, ki se nato vlagajo v razvoj novih energetskih projektov. Leta 2022 ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus postavila skupnostno sončno elektrarno na strehi hrastniške osnovne šole. Ta projekt vključuje občino, javne zavode, gospodinjstva in poslovne odjemalce, ki skupaj koristijo proizvedeno energijo. Drugi projekt zadruge, samooskrbna skupnost Novi dom Hrastnik, pa povezuje zdravstveni dom in šest gospodinjstev prek sončne elektrarne na strehi zdravstvenega doma.
Mreža za energetske skupnosti – za obnovljive vire v rokah ljudi
Da bi Slovenija v celoti izkoristila potencial energetskih skupnosti, je nujno sistematično spodbujanje tega modela. Zato je bila ustanovljena Mreža za energetske skupnosti, ki jo koordinira okoljska organizacija Focus. Cilj mreže je združevanje znanja, izmenjava izkušenj ter zagovorništvo za boljše zakonodajne in finančne pogoje za energetske skupnosti. Energetske skupnosti temeljijo na demokratičnem odločanju in kolektivnem lastništvu nad energetskimi viri. Omogočajo neposredno sodelovanje prebivalcev pri upravljanju energije, pri čemer se ekonomske koristi ohranjajo v lokalnem okolju. Poleg tega prispevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa in energetske revščine ter krepitvi lokalnega gospodarstva.
Po Evropi je bilo že vzpostavljenih več kot 2500 energetskih skupnosti, ki vključujejo več milijonov ljudi. V Sloveniji je razvoj otežen zaradi odsotnosti jasnih zakonodajnih smernic in pomanjkanja sistemskih spodbud. Trenutni model samooskrbe je temeljil na neto meritvah, ki jih je zakonodaja ukinila, zaradi česar energetske skupnosti težje zagotavljajo finančno vzdržnost projektov. Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus opozarja, da interesi velikih energetskih podjetij zavirajo razvoj skupnostnih pobud, zato je nujno ustvariti boljše pogoje za njihovo rast. Mreža za energetske skupnosti združuje 16 organizacij in si prizadeva za spremembe zakonodaje, izboljšanje dostopa do finančnih sredstev ter ozaveščanje javnosti.